Med priljubljene športe sodi tudi kolesarjenje. Ne glede na to ali kolesarimo kot rekreativci ali pa kolesarimo »bolj« zares, je zelo pomembno da se izogibamo nepravilnostim in poškodbam, ki bodo zmanjšale učinek tega lepega športa.

Kolo, čelada, rokavice

Ob nabavi kolesa se posvetujete s strokovnjaki, saj boste le tako imeli primerno kolo glede na vašo težo, velikost in namen oziroma teren, kjer boste najpogosteje vozili. Poleg kolesa staa za vašo varnost nujno potrebni čelada in zaščitna očala.

Pred odrgninami ob morebitnem padcu, kot tudi pred soncem, vas bodo obvarovale rokavice. Oblačila morajo biti udobna, ne smejo nas tiščati, pazite na šive, pa tudi preveč ohlapna ne smejo biti (da ne povečate zračnega upora), prav tako morajo biti zračna.

Naj bo vaše vodilo kvaliteta in ne videz, barva ali samo znamka oblačila. Dobre kolesarske hlače so nujni del kolesarske opreme. Če nočete imeti žuljev na zadnjici ali med nogami nosite kolesarske hlače brez spodnjic.

 

Najpomembnejša je varnost vožnje

Prepričanje o tem kje naj vozi kolesar se menjajo tudi glede na to kateri udeleženec v prometu smo. Ko smo kolesarji imamo mi prav in vsi vozniki avtomobilov, motorjev, pešci ne, ko smo vozniki avtomobila imamo spet mi prav,..

Osebno menim, da je bolje da tam kjer ni kolesarskih stez vozimo bolj na sredini cestišča,saj smo tako bolj vidni, vozniki avtomobilov nas morajo prehiteti, ne samo obiti in je tako nevarnost da bi nas samo potisnili z vozišča manjša. Seveda pa to ne pomeni da se voznikom ne bomo umikali.

Med kolesarjenjem opazujte okolico, glejte naprej, da boste lahko pravočasno odreagirali.

 

S kolesarjenjem pričnimo postopno

Kot vsako gibanje je potrebno tudi kolesarjenje načrtovati. Včasih pozabljamo, da po nekaj tedenskem ali mesečnem »statičnem« načinu življenja ne moremo kolesariti na kolesarskih progah, ki smo jih opravili na koncu prejšnje sezone.

Poleg neprijetnih bolečin v mišicah in zadnjici moramo razmišljati tudi o našem kardiovaskularnem sistemu. Sicer so pa že naše babice rekle »če je preveč dobrega v potici, potem potica ne rata«.

Na začetku naj bi pričeli s kolesarjenjem 2-3 krat tedensko, največ eno uro dnevno po nezahtevnem terenu, nato pa postopno zvišujmo težavnost in čas. Če nimate posebnih merilnikov se držite zlatega pravila, naprezajte se samo toliko da zraven lahko še govorite.

Zaželeno je da se pred kolesarjenjem segrejete, razgibate, nekaj prvih 100 metrov prevozite zmerno in z lahkotnim tempom.

Kako sedimo na kolesu

Za pravilno velikost kolesa se posvetujete v specializiranih trgovinah. Z nogami potiskajte pedala in hkrati vlecite navzgor (če imate vpete kolesarske čevlje ali košarice). Vpeti čevlji zelo povečajo izkoristek, učinkovitost kolesarjenja, vendar predhodno poskrbite, da lahko kadarkoli odpnete čevlje in predvsem ne pozabite na to, da jih je potrebno odpeti.


Ne »visite« na lopaticah

Zelo pogosta težava je, da kolesarji »visijo« na lopaticah. Da si razširijo vidno polje, morajo zato povečati zaklon v vratu (povečati lordozo), velikokrat hkrati povečajo krivino v ledvenem delu, kar seveda ni v prid nobenemu delu hrbtenice.

Hkrati je vsa teža na rokah in posledično postajajo mravljinčasti prsti zaradi draženja živca. In če se hkrati pri poganjanju kolesa nagibamo levo in desno, dodamo hrbtenici še rotacijsko komponento, kar vse skupaj še poslabša.

Torej napnite trebušne mišice, razmaknite lopatici, odvzemite ves naslon na roki, prestavljajte roki.

Pazite tudi da ne stiskate preveč ročajev, vseeno pa imejte zaradi varnosti okrog krmila ves čas ovit vsaj en prst. Sprostite se, ne imejte zategnjenega zgornjega dela, če je mogoče med vožnjo večkrat »pomigajte« z rameni.

Jesti in piti

Seveda vsi vemo, da se pred večjimi fizičnimi napori ni dobro obilno najesti. Pomembno je da je hrana, ki jo prej zaužijemo lahko prebavljiva. Torej nekaj ur pred treningom moramo  jesti da mišice dobijo energijo in lahko delajo. Prav tako je potrebno jesti  po treningu, saj se takrat mišice gradijo in obnavljajo.
Piti, piti in še enkrat piti. Pijmo pred vadbo, med njo in po vadbi.

Pravzaprav spada bidon ali steklenička med osnovno kolesarsko opremo, imejmo tudi v mislih, da še posebno v vročini, pred kolesarjenjem ne uživamo preveč raznih diuretikov (kave).

Sicer pa velja pravilo liter popite količine na 30 km. Pijte vodo ali mineralne nadomestke (zaradi izgubljenih mineralov), razredčene sokove (primanjkovanje kalija pri naporih). Alkohol in gazirane pijače seveda niso primerne.

Za koga pa kolesarjenje ni najprimernejše

Kardiovaskularni bolniki se naj pred kolesarjenjem posvetujejo z zdravnikom. Bolniki s poškodbami udov po posvetu z zdravnikom.

Bolniki z obolenji hrbtenice naj se o kolesarjenju posvetujejo  z zdravnikom, vsekakor pa naj se izogibajo neravnim terenom in terenom z velikim strminami.

Bolniki, ki imajo vrtoglavice.Na izbiro sedeža naj bodo pozorni bolniki s hemeroidi.

Za tiste, ki se na kolesu ne počutijo dovolj stabilne, sicer pa obstajajo tudi tricikli za handikepirane ljudi.

Kolesarjenje v prevročem dnevnem obdobju za občutljivo populacijo.

 

Blanka Koščak Tivadar dipl.fiziot.
Ipnf in Cyriax terapevt

Kako si sami pomagamo pri težavah v vratnem delu
Telovadba v vodi