Čeljustni sklep, ki povezuje mandibulo (spodnjo čeljust) s temporalno kostjo (senčnico) in sklepnim diskom (meniskom) imenujemo tudi temporomandibularni sklep.

Normalno delovanje sklepa je pomembno pri prehranjevanju, govoru, kot pomoč pri dihanju, pomaga pri izražanju čustev, omogoča bruhanje. Čeljust se v povprečju odpre kar 1800 krat na dan.

Pri zdravem človeku se usta odpirajo sinhrono in spodnje čeljusti pri odpiranju ne zamaknemo levo ali desno (ogled pred ogledalom).

Usta odpremo za približno tri prste, tudi preveliko odprtje – hipremobilnost ni zaželena. Ocenjujemo tudi gib čeljusti naprej in nazaj in vstran levo in desno (normalno za približno četrtino odprtja ust).

Predvsem je pomembna tudi simetrija izvedbe giba.

Seveda sta vedno aktivna oba sklepa, levi in desni. Tako kot tudi pri drugih sklepih v našem telesu, je poleg normalnega sklepnega gibanja za dobro funkcijo pomembna tudi ustrezna, normalna mišična aktivnost.

Tako lahko slabo in neustrezno zapiranje ust (malokluzija, vnetja, izpah meniska, kontrakture v sklepu, asimetrija,poškodbe, mišični spazem…) in (pre)pogosto žvečenje vodi v povečano mišično napetost žvečnih mišic.

Posledično lahko nastanejo spremembe v čeljustnem sklepu in vratni hrbtenici, enako lahko vpliva tudi spremenjen položaj vratne hrbtenice na položaj čeljusti in ugriz.

[wp_ad_camp_1]

Na morebitne spremembe oziroma težave v čeljustnem sklepu lahko pomislimo kadar:

  • imamo že bolečine v predelu čeljustnega sklepa. Bolečina je lahko prisotna lokalno (navadno v predelu diska, ki je lociran v zadnjem delu sklepa) ali pa izžareva v predel ušesa,
  • občutimo glavobol ali obrazno bolečino, ki se lahko pojavi zaradi povečane mišične napetosti žvečnih mišic. Tenzijski glavobol lahko zaradi povečane napetosti mišic vratne hrbtenice privede do vzdraženja velikega zatilnega – okcipitalnega živca.
  • kadar so prisotni glasovi pri gibanju (škripanje, pokanje,…),
  • kadar ust ne moremo dovolj odpreti ali jih odpremo preveč,
  • kadar so zobje preobčutljivi ali so prisotne bolečine v zobeh (zobozdravnik pa ne odkrije nepravilnosti ali obolenj),
  • kadar imamo vedno suha usta ali nas v ustih peče,
  • kadar se pojavlja zvonjenje v ušesih,
  • kadar se ponavljajo bolečine v vratni hrbtenici,
  • v nekaterih primerih lahko bolečina nastane pri pretiranem odpiranju ust (zehanje,žvečenje, daljše odprtje ust pri zobozdravniku), čeljust se lahko zatika, slišimo pokanje, škrtanje.

V praksi najpogosteje ugotavljamo preveliko napetost mišic, predvsem zunanje pterigoidne mišice, ki (po)vleče diskus v neustrezen položaj.

Po ustreznem fizioterapevtskem pregledu  sklepa, se glede na rezultate lahko odločimo za mobilizacijo, relaksacijo ali krepitev mišic – mišično uravnovešenje obeh sklepov in seveda ostalih predelov telesa (podjezičnice, vratu, ramenskega obroča,…) ob souporabi ostalih fizioterapevtskih tehnik.

Terapija je različna od posameznika do posameznika.

Pri omejitvi obsega giba zaradi sklepa in sklepu pripadajočih tkiv s pomočjo posebnih tehnik (distrakcij in sklepnih drsenj), katere naknadno izvaja vsak posameznik sam doma, povečamo gibljivost.

Kadar pa je vzrok v mehkih tkivih, mišicah, s pomočjo mišično relaksacijskh tehnikh zmanjšamo napetost žvečnih mišic in damo bolniku navodila za ustrezne terapevtske vaje.

Pomagamo si studi z  masažo, limfno drenažo, tehnikami napni sproti, kraniosakralno terapijo,…

Potrebna je tudi ustrezna edukacija za izvajanje vaj doma, pravilni položaj pri spanju (ne enostranskih obremenitev sklepa), kot tudi svetovanje pri prehranjevanju in drži.

Pogosto je potrebna terapija zobozdravnikov (da preverijo stanje zob, previsoka plomba, proteza) ali ortodontov (ki predpišejo ustrezne nočne opornice), otolaringologov in psihologov.

Bolniki naj uživajo mehko hrano in naj se izogibajo pretiranem odpiranju ust in žvečenju.

Blanka Koščak Tivadar dipl.fiziot.

Ipnf in Cyriax terapevt