krcne zileKrčne žile so nenormalno razširjene krvne žile, ki jih povzroči slabenje sten žil. Stanja, ki povišajo pritisk v venah nog, npr. prekomerna telesna masa, pomanjkanje športne aktivnosti, hormonsko neravnovesje v času nosečnosti in menopavze, kajenje, predolgo sedenje ali stoja na istem mestu (npr. na delovnem mestu) ali ponavljajoče se dvigovanje težkih stvari, povzročijo slabenje ven v nogah in vodijo v razvoj krčnih žil. Raziskovalci so potrdili, da blaga oblika krčnih žil ne zahteva medicinske obravnave, pač pa se lahko stanje izboljša z domačim zdravljenjem in različnimi alternativnimi oblikami zdravljenja,npr. akupunkturo, aromaterapijo, primerno prehrano, vadbo, homeopatijo, hidroterapijo, jogo…

Druge oblike preventive vključujejo ohranjanje primerne telesne mase, izogibanje predolgi stoji ter uporabi (pre)tesnih oblačil, ki dodatno omejujejo pretok krvi v nogah, dalje se ne priporoča križanje nog v sedečem stanju ter uporaba visokih petk. Prehrana naj vključuje veliko vlaknin,pri tem se moramo izogibati prekomernemu soljenju hrane, saj na ta način zmanjšamo zadrževanje vode in nabrekanje v telesu.

Krčne žile so pogosta težava razvitega in nerazvitega sveta. Približno 15% odraslih v ZDA ima krčne žile. Pojavnost krčnih žil pri ženskah je veliko večja kot pojavnost bolezni pri moških. Simptomi lahko vključujejo srbečico, bolečino ali pekoč občutek v nogah,še posebej med stojo.  V posameznih primerih se skupaj s kronično oslabljenimi venami pojavi rjava obarvanost kože ali odprte razjede v bližini gležnjev. Stanje je pogosto povezano s počenimi mrežnimi venami. Mrežne vene so zelo majhne vene, ki se povečajo. Krčne žile so v večini estetska, manj pogosto pa predstavljajo zdravstveno težavo.

Krčne žile so zvite in povečane vene blizu površine kože, ki se najpogosteje razvijejo na nogah in gležnjih. Ko dalj časa stojimo ali sedimo, se kri v venah upočasni, pritisk v venah se nato poveča in povzroči raztezanje. Slednje lahko včasih povzroči slabenje sten ven in poškodbe venskih zaklopk, ki se kažejo v krčnih žilah. Krčne žile najpogosteje opazimo na nogah, čeprav se lahko pojavijo tudi v drugih delih telesa. Najpogosteje jih opazimo kot razširjene žile tik pod površino kože.

Obstajajo trije tipi ven:  1) površinske vene tik pod površino kože, 2) globoke vene, ki predstavljajo velike krvne žile v notranjosti mišic in 3)perforatorske vene, ki povezujejo površinske in globoke vene. Najpogosteje so prizadete površinske vene.

Kako pride do pojava krčnih žil? Na notranjosti sten ven so zaklopke, ki se odpirajo in zapirajo kot odziv na krvni pretok. Ko levi ventrikel srca potisne kri iz aorte, se pojavi visok potisni pritisk srčnega utripa, ki potisne kri po telesu. Med srčnimi utripi se pojavi obdobje nizkega krvnega pritiska. V času nizkega pritiska na kri v venah vpliva gravitacija, ki želi pretok usmeriti navzdol. Zaklopke v venah preprečijo, da bi se to dejansko zgodilo. Do krčnih žil pride, ko se ena ali več zaklopk ne more več zapreti. Krvni pritisk se na tem območju dvigne, zaradi česar odpovejo nove zaklopke. To povzroči zbiranje krvi in raztezanje ven, kar vodi v dodatno slabenje sten ven. Stene ven izgubijo svojo elastičnost kot odziv na povečan krvni pritisk. Zaradi slabenja žil, vse več zaklopk ne more več normalno opravljati svoje funkcije. Vene s časom postajajo večje in širše ter se začnejo vidno pojavljati pod kožo. Krčne žile se lahko pojavijo tudi v globokih venah. Pri tem krčne žile površinskih ven imenujemo primarne, krčne žile globokih ven pa sekundarne krčne žile.

Kaj pravzaprav povzroči krčne žile? Dejavniki, ki povečujejo tveganje za pojav krčnih žil so:

  • Pri 40% ljudi so krčne žile povezane z dednimi dejavniki, ki so prisotne v družini in generacijah bolnika ter določajo dovzetnost za primarno vensko odpoved.
  • Podaljšana stoja in sedenje z nogami navzdol vodi do povečanega hidrostatskega pritiska, ki lahko povzroči kronično razširitev ven in sekundarno nedejavnost zaklopk kjerkoli znotraj površinskega sistema,
  • Nosečnost je pogost vzrok za pojav krčnih žil. V času nosečnosti, kroženje hormonskih dejavnikov poveča nabrekanje sten ven in omehča površine zaklopk. V pozni nosečnosti razširjena maternica pritiska na spodnjo votlo veno (vena cava inferior), kar povzroči nadaljnjo vensko hipertenzijo in sekundarno razširjanje ven na nogah. Zanimivo je tudi, da pojavnost krčnih žil pri ženskah narašča s številom porodov.
  • Krčne žile se pojavljajo tako pri moških kot pri ženskah, čeprav so pogostejše pri ženskah, saj stene ven in zaklopk pod vplivom cikličnega povečanja koncentracij progesterona ves čas periodično nabrekajo.
  • Zaradi pomanjkanja vadbe in prekomerne telesna mase, postanejo vene šibkejše in se razvijejo v krčne žile. Zaradi debelosti se kopiči veliko maščob, to oslabi podporni sistem ven, kar vodi v razširitev in zvijanje ven.
  • Pomanjkanje raznovrstne prehrane ali izguba elastičnosti kože kot posledice staranja so prav tako dejavnik, ki prispeva k širjenju žil.
  • Obutev z visokimi petami in tesna oblačila imajo dokazano prispevek k razvoju krčnih žil, saj ovirajo normalen krvni pretok skozi vene.
  • K nastanku krčnih žil lahko prispeva tudi zaprtje.
  • Ponavljajoče se dviganje težkih stvari lahko vpliva na normalno kroženje kri (poveča verjetnost za razvoj krčnih žil in poslabša obstoječe stanje).

Glavni simptomi, ki kažejo na pojav krčnih žil so: težke, srbeče in včasih boleče noge, vidne in nabrekle vene, manjše mrežne vene, ostri krči ter otekanje stopal in gležnjev. Če se tok skozi vene poslabša, pride do simptomov kot so: otekanje nog, bolečina v nogah po daljšem sedenju oz. stoji, spremembe obarvanosti nog in gležnjev, suha in srbeča koža, kožne razjede, ki se ne pozdravijo in odebelitev kože na nogah in gležnjih.

krcna zila

Diagnoza večinoma ni težavna,saj krčne žile hitro opazimo. Če se poleg pojava krčnih žil, ne pojavi noben drug simptom, npr. bolečine v nogah, pekoč občutek v nogah, srbenje, razjede itd. krčne žile ne predstavljajo drugih težav razen estetskih. V kolikor pa opazite tudi druge simptome zagotovo obiščite svojega zdravnika. Slednji vas bo obravnaval in povprašal o vaših težavah, družinski zgodovini pojavnosti bolezni, delovnem mestu, morebitnih poškodbah, pri ženskah o številu porodov itd.

Sam pregled spodnjih okončin pri zdravniku poteka stoje. Pri tem zdravnik pregleda krčne žile, njihov potek ter pretipa območje krčnih žil. Ključno je opazovanje barve in sprememb na koži, temperature ter preverjanje stopalnih pulzov. Zdravnik opravi meritev obratnega toka ter ultrazvočni pregled ven. Za natančno diagnostiko pa družinski zdravnik bolnika najpogosteje napoti do specialista, večinoma dermatologa.

Zdravljenje je odvisno od samega stanja. V večini primerov je dovolj sprememba načina življenja (gibanje, pravilna prehrana…), lahko se zdravi z uporabo elastičnih povojev ali elastičnih nogavic, lahko se uporabi metoda sklerozacije varic in laserska odstranitev sprememb, lahko se operativno odstrani varice, ali pa se uporabi endovazalne laserje ali venoaktivna zdravila.

Večina ljudi  ne potrebuje zdravljenja pri zdravniku. Izboljšanje ali vsaj ohranjanje stanja krčnih žil dosežemo z osnovnim zdravljenjem doma.


Osnovni nasveti  preventive in ohranjanja stanja pri krčnih žilah so:

  • Redna telovadba: poskusite hoditi vsaj 10 do 20 minut vsak dan, ali pa se aktivirajte v drugih športnih dejavnostih kot so kolesarjenje in plavanje , da okrepite mišice nog in izboljšate kroženje krvi. Preden se začnete aktivno ukvarjati s športom se, v primeru, da že imate zdravstvene težave (npr. srčne bolezni, visok krvni pritisk, težave z dihanjem..), o programu vadbe posvetujte s svojim zdravnikom.
  • Razgibajte noge: ko sedite krožite s stopali v obe smeri z majhnimi krožnimi gibi. Raztezajte noge z iztegovanjem in relaksacijo stopal. To izvajajte eno do dve minuti enkrat na uro.
  • Vadba z velikimi učinki, npr. tek, je lahko za ljudi s krčnimi žilami zelo neprijetna.
  • Izogibajte se dolgim obdobjem stoje in sedenja: če dalj časa stojite vsakih nekaj minut prenesite težo iz ene na drugo nogo. Večkrat se usedite in privzdignite noge. Naredite predklon naprej in nazaj vsakih nekaj ur. Če lahko, se na kratko sprehodite. Nekateri ljudje uporabljajo različne pripomočke (npr. pručko), da privzdignejo najprej eno, nato pa še drugo nogo.
    Če morate dalj časa sedeti, se vsake toliko vstanite in vsaj malo sprehodite. Dobro je to storiti vsake 30 minut, da omogočite črpanje krvi iz nog nazaj v srce.
    Po dolgi vožnji z avtom si vzemite čas za 30-45 minut dolg sprehod.
  • Redno privzdignite noge: privzdiganje nog preprečuje, da bi kri zastajala v nižjih predelih nog in pomaga pri izboljšanju pretoka v celotnem telesu.
  • Izogibajte se križanju nog: ko sedite se poskusite izogibati križanju nog. Noge imejte ravno na tleh, ali pa jih prekrižajte na območju gležnjev. Križanje nog na območju kolen namreč skrči vene ter blokira krvni pretok.
  • Kompresijske nogavice naj bi pomagale pri sproščanju simptomov in upočasnitvi napredovanja krčnih žil. Kompresijske nogavice so elastične nogavice, ki stisnejo vene in preprečijo, da bi kri tekla nazaj. Nošenje kompresijskih nogavic izboljša stanje krčnih žil in je pogosto nujno pri sproščanju bolečine in nabrekanja ter preprečitvi novih težav povezanih s krčnimi žilami.
  • Ohranjanje idealne telesne mase: prekomerna količina telesna maščobe, še posebej v srednjem predelu telesa, lahko poveča pritisk na stegna in dimlje, oslabi stene in zaklopke ven v nogah in dimljah.
  • Izogibanje tesnih oblačil: tesna oblačila omejujejo krvni pretok v zapestju, dimljah ali nogah, kar poveča tveganje za razvoj krčni žil.
  • Izogibajte se nošenju visokih pet:visoke pete omejujejo gibanje gležnjev in tako vplivajo na mehanizem črpanja velikih ven.
  • Jejte hrano z malo soli in hrano z veliko vlakninami: prehranjevanje z veliko vlakninami preprečuje zaprtje, ki prispeva k pojavu krčnih žil. Prehrana s preveč soli lahko zadržuje vodo ali povzroči otekanje.
    Priporočena hrana:uravnotežena prehrana naj vključuje sveže sadje, vključno z jagodičevjem, češnjami in citrusi, česen, čebulo, ingver in ajdo. Večkrat v svoj jedilnik vključite ribo ter čim bolj zmanjšajte vnos rdečega mesa. Prav tako omejite vnos maščob in predelanih ogljikovih hidratov.
    Hrana, ki se je izogibajte: sladkor,maščobe, predelana hrana, sir in sladoled.
  • Akupunktura: na noge se lahko pritiska 10 minut dnevno. Akupunktura ne more pomagati pri izboljšanju stanja, lahko pa pomaga pri preprečevanju slabšanja stanja.
  • Hidroterapija: prehajanje med vročimi in hladnimi kopelmi lahko pomaga pri stimulaciji kroženja krvi v noge. Vzemite dve posodi, ki naj bosta dovolj visoki, da potopite noge v vodo vse do kolen. V eno posodo nalijte vročo vodo, v drugo pa enako količino hladne vode. Dodajte 2 žlici kopalne soli ali dodajte aromatično olje. Potopite stopala in noge v vročo vodo za približno 3 minute, nato jih potopite v hladno vodo za 30 sekund. To ponovite trikrat, pri čemer zaključite v hladni vodi. To ponavljajte vsak dan vsaj 1 mesec, da bodo rezultati opazni.
  • Joga: raztezne in sprostitvene vaje lahko imajo pozitivne učinke na krčne žile. Globoki vdihi lahko sprostijo napetost z dodajanjem kisika v krvni obtok.

Ključen problem večine poklicev je v tem, da delovno mesto zahteva, da oseba daljše obdobje stoji ali sedi na istem mestu, npr. računalničarji, ekonomisti, varnostniki, policisti, trgovci, učitelji, medicinsko osebje itd. Pri tem delavci ne trpijo samo zaradi bolečin v mišicah, pač pa podaljšana stoja in sedenje, brez vmesnih trenutkov za sprehod, povzročita zadrževanje krvi v nogah in stopalih, kar se lahko izrazi v obliki vnetja ven. Predolga stoja vpliva na sklepe, hrbtenico, kolke, kolena in stopala, ki lahko postanejo začasno imobilizirana. Ta imobilizacija pa lahko kasneje vodi v revmatična obolenja zaradi degenerativnih poškodb vezi in kit.

Delavno mesto naj bo organizirano tako, da brez napora dosežete vse predmete. Vedno bodite s celotnim telesom obrnjeni proti predmetu dela. Delavno mesto naj omogoča dovolj prostora za gibanje ter omogoča spremembo delavne pozicije. Pri dolgotrajni stoji uporabite podporo za nogo in vsake toliko težo prenesite iz ene na drugo nogo. Ko je le možno se usedite, to je pri dolgotrajni stoji pomembno zlasti v času, ko imate odmor.

Krčne žile se štirikrat pogosteje pojavljajo pri ženskah kot pri moških. Pojavnost krčnih žil je večja pri ljudeh, ki dalj časa stojijo ali sedijo na istem mestu. Visoka pojavnost je predvsem posledica pomanjkanja preventivne dejavnosti. Krčne žile so pogosto primarne (zgolj na površinskih venah) in so pogosto  posledica kongentialnih ali družinskih predispozicij, ki vodijo v izgubo elastičnosti sten ven. Sekundarne krvne žile se pojavijo, ko pride do poškodb in vnetij, ki povzročijo škodo na zaklopke (ki vpliva na globoke vene).

Krčne žile se lahko pojavijo kjerkoli v telesu, najpogosteje pa prizadenejo noge in stopala. Čeprav so lahko boleče, so v večini, če jih začnemo takoj zdraviti (v domačem okolju s spremembo življenjskega stila), povsem neškodljive in zgolj in samo estetska težava. Če pa se zdravljenje krčnih žil ne začne dovolj zgodaj, lahko pride do zapletov kot so kronična venska pomanjkljivost. Prav tako imajo ljudje s krčnimi žilami povečano tveganje za globoke venske tromboze.

Avtorica: Mojca Strgar, dipl. biol. (UN)

LITERATURA:

  • Devi A.S., Aathi M.K. 2014. Prevention of Varicos Veins. International Journal od Advances in Nursing Management, AVN publications. (2)1
  • Working in a Standing Position – Basic Information. https://www.ccohs.ca/oshanswers/ergonomics/standing/standing_basic.html
  • Kafel-Jere N. Krčne žile – navodila za bolnike. Združenje zdravnikov družinske medicine, Zavod za razvoj družinske medicine.
  • Varicose Veins. Gale encyclopedia of Medicine 2, p. 3476-3477
  • Medical Encyclopedia – Varicose Veins. https://medlineplus.gov/ency/article/001109.medlineplus.gov/ency/article/001109.htmhtm
Hipoglikemija in nočna hipoglikemija za osebe s sladkorno boleznijo
Zniževanje krvnega tlaka na naraven način