legionela-preventiva-ukrepi-legionelozaLegioneloza je bolezen, ki jo povzroča bakterija legionela.

Poznamo dve obliki obolenja:

– blažjo vročinsko bolezen, ki jo imenujemo Pontiaška vročica
– težjo obliko legioneloz, ki jo imenujemo legionarska bolezen.

Legionele so prisotne v naravnih vodnih okoljih kot so reke, jezera in druge stoječe vode. Število bakterij v naravnem okolju je majhno, kar pomeni, da naravno okolje običajno ne predstavlja tveganja za ljudi.

Legionele iz naravnega okolja zaidejo v vodne sisteme, ki so namenjeni za oskrbo s pitno vodo, hlajenje (hladilni stolpi), v bazene s kopalno vodo, bazene z industrijsko vodo itd. Legionele se najbolje razmnožujejo v topli vodi.

V nenaravnem, umetnem okolju se legionele ob primerni temperaturi in drugih dejavnikih okolja močno namnožijo in začnejo predstavljati nevarnost za zdravje ljudi.

Pojav legioneloze preprečujemo predvsem z ustreznim vzdrževanjem vodovodnih in drugih sistemov, ki predstavljajo tveganje za izbruh legioneloze. Potrebno je:

– redno čiščenje, kamor sodi tudi odstranjevanje vodnega kamna, ki se nabira na pipah in tuših

– čiščenje kotlov in odstranjevanje oblog, kjer se bakterije najraje razmnožujejo,

– odstranjevanje t.i. slepih rokavov v vodovodnih sistemih, kjer ni pretoka, kar omogoča razraščanje bakterij,

– nadzor nad temperaturo vode v sistemu, ki mora biti primerno visoka (od 50°C do 60°C, da prepreči razraščanje legionel ali pa nižja kot 20°C. V hladni vodi legionele ne rastejo.

V posebno tveganih sistemih je na mestu občasno vzorčenje – to pomeni pregledovanje vode na prisotnost legionel in izvajanje dodatnih ukrepov kot je hiperkloriranje sistema in izvajanje toplotnega šoka, če je potrebno.

POTI OKUŽBE

Okužba z legionelo je navadno rezultat vdihovanja aerosola, ki vsebuje bakterije in lahko izvira iz kateregakoli območja kontaminirane vode. S pitjem kontaminirane vode se človek navadno ne more okužiti zaradi uničenja patogenov s klorovodikovo kislino v želodcu, razen izjemoma v primeru močno oslabljenega imunskega sistema kot del okužbe dihal (npr. aspiracija želodčne vsebine).

Predispozicijski faktorji za legionarsko bolezen so predvsem oslabljeni imunski sistem zaradi starosti, transplantacije organov, kirurških posegov ali bolezenskih stanj (npr. rak in posledično kemoterapija ter AIDS) ter kajenje in spremljajoče bolezni, kot npr. kronične pljučne bolezni, sladkorna bolezen in odpoved ledvic. Za pontiaško vročico lahko zbolijo ljudje vseh starostnih skupin, medtem ko pri legionarski bolezni večinoma nad 40 let, še posebej ljudje s starostjo od 60-70 let; povprečna starost bolnikov je 55 let. Bolj ogroženo skupino predstavljajo tudi alkoholiki in novorojenčki.

 

NAČINI PRENOSA

Inhalacija vodnega aerosola okuženega z legionelami je najbolj običajna pot prenosa. Kužni aerosol nastaja v hladilnih stolpih, tuših , pipah, opremi za respiratorno terapijo, sobnih vlažilcih zraka itd. Tudi moramo paziti na sedimente ali obloge( vodni kamen, usedline, biofilmi) , ki se najrajše zadržujejo na plastičnih  materialih, kjer klor ni učinkovit.

Možna je tudi kolonizacija žrela ob uživanju vode, ki vsebuje legionele in aspiracija v spodnja dihala.

Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka. Legionele povzročajo bolezni tudi pri domačih živalih, kot so konji, svinje, drobnica in psi.

legionela prevencija

REDNI PREVENTIVNI UKREPI

–          Zagotavljanje pravilnega delovanja, rednega čiščenja in dobrega vzdrževanja notranjega vodovodnega sistema.

–          Temperatura tople vode na vseh pipah in prhah, tudi na najbolj oddaljenih, naj bo nad 50’C, bolje 55’C.

–          Temperatura hladne vode naj bo pod 20’C.

–          Temperatura v grelcu (kotlu) naj bo več kot 60’C, vsaj eno uro na dan tudi na dnu grelca.

–          Na mestih, kjer voda zastaja, naj se izvaja tedensko spiranje do stabilizacije temperature vode.

–          Mrežice na pipah in glavah prh redno čistimo najmanj 4 krat letno oz. po potrebi (usedline, smeti, kamen)  oz. .  je koristno odstraniti mrežice na vseh pipah

–          Redno pregledujemo in po potrebi čistimo grelce – najmanj enkrat letno.

–          Po vsakem posegu v notranjem vodovodnem sistemu izvedemo čiščenje, spiranje in klorni šok.

–          Izbiramo naprave, ki ne tvorijo velikih količin aerosola, razen, če jih dnevno steriliziramo ali podvržemo visoki stopnji razkuževanja ter izpiramo in polnimo s sterilno vodo.

–          Vlažilce zraka polnimo s sterilno vodo.

–          Respiratorno opremo po razkuževanju izpiramo s sterilno vodo.

–          Pri gradnji hladilnih stolpov upoštevamo, da mora biti zajem zraka v prezračevalni sistem dovolj oddaljen od samega hladilnega stolpa, da preprečimo vdor aerosolov v prezračevalni sistem.

–          Redni odvzem vzorcev vode za preiskavo na L. pneumophilla.


UKREPI

Zdravnik, ki je postavil utemeljen sum ali potrdil primer bolnišnične legionarske bolezni, mora v skladu z zakonodajo primer prijaviti epidemiološki službi območnega zavoda za zdravstveno varstvo(ZZV).

Naloga KOBO je, da v najkrajšem času seznani zdravnike in druge zdravstvene delavce na oddelku, kjer je bil dokazan primer bolnišnične legionarske bolezni.

Pristojna epidemiološka služba skupaj z zdravstveno inšpekcijo ugotavlja stopnjo tveganja za pojav legioneloze:

Tveganje, ki izhaja iz okolja:

-izmeri se temperatura vode na izlivkah in grelnih napravah

-izmeri se količina rezidualnega klora v vodovodnem omrežju ob vstopu v bolnišnični objekt oz.  na objekte in na izlivkah

-skupaj s tehnično službo, ki mora posredovati podatke o vodovodnem omrežju, ugotavlja prisotnost mrtvih rokavov oz. Dele vodovodnega omrežja, ki trenutno ni v uporabi

-podatek o opravljenih čiščenjih, dezinfekciji sistema, vzdrževanju in merjenju temperature vode

-pridobi podatek o zdravstveni ustreznosti pitne vode

-ugotovi, ali se hladilne naprave redno vzdržujejo, čistijo in razkužujejo v skladu z navodili proizvajalca

-ugotovi, ali se medicinske naprave in pripomočki, ki tvorijo aerosol, polnijo s sterilno vodo

-izmeri se čas pretoka od vstopa vode v grelec do distalne izlivke v primeru, da se na izlivki ne dosega zahtevana temperatura.

Literatura:

Betreff: Medelpflicht fur Legionarskrankenheit. Bundesministerium Fur Soziale Sicherheit und Generationen. GZ: 21.700/177-VIII/D/2/01

Inštitut za varovanje zdravja RS, Legioneloza, 2007

Joseph C, Lee J, van Wijngaarden J, Drasar V, Castellani-Pastoris M. European Guidelines for the control and prevention of travel associated legionnaires’ disease (Draft). EWGLI – EC DG Health and Consumer Protection. Junij 2001:1-66.

Legioneloza, pridobljeno iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Legioneloza )

Likar M., Ljubljana, Legionarska bolezen, 2002

Maja Sočan, Ljubljana, Ukrepi ob pojavu legionarske bolezni v  bolnišnicah (sekundarna prevencija)

Muraca p. Yu VL, Goetz A. Disinfection of water distribution systems for legionella: A review of application procedures and methodologies. Infect Control Hospital Epidemiol; 1990;11: 79-88

Tatjana Remec, dr.med., Ingrid Jaklič, dipl.san.inž., Novo Mesto, Primarna in sekundarna preventiva legionarske bolezni v SB NM, 2007

Zbornik predavanj, Rogaška slatina, Sterilizacija ni igra, 2009

Sirotka
Peka mesa na žaru, škodljivosti in preventiva