chair_splitter-11Normalna gibljivost lokomotornega sistema, mišična moč in pravilno delujoči kardiovaskularni in živčni sistem so dejavniki, ki nam poleg starosti, spola, telesne in zunanje temperature, obdobja dneva in splošnega zdravja omogočajo gibljivost in normalno življenje.

Seveda se tu postavlja vprašanje, kaj pa je normalno.

Telesna pripravljenost se spreminja od posameznika do posameznika, pa tudi pri posameznikih glede na starost, potrebe, situacije.

Tokrat bo poudarek le na obsklepnih dejavnikih, ki vplivajo na gibljivost, mehko tkivne strukture v okolici sklepov in kosti, kot so mišice, kite, ovojnice, koža,…

Ko govorimo o obsegu giba imamo v mislih normalno gibanje, zmanjšano (hipomobilnost) in preveliko gibanje (hipermobilnost). Prav tako lahko mobilnost delimo na statično gibljivost , ki ni povezana z gibanjem in dinamično gibljivost (kinetično gibljivost), ki je povezana z obsegom giba med aktivnostjo in pa statično-dinamična gibljivost.

Pri vsakem gibanju v telesu je potrebno pravilno, uravnoteženo in dobro koordinirano delo skeletnih mišic ki delajo (agonisti), mišic ki so delujoči mišici nasprotni (antagonisti), mišic ki sodelujejo aktivno – pomagajo pri izvedbi giba (sinergisti) in mišic ki pomagajo pri vzdrževanju položaja telesa ali dela telesa (fiksatorji) in seveda normalna živčno mišična koordinacija. Na informacijo o dolžini mišice in hitrosti spremembe opozarja mišično vreteno , receptor v vezivnem tkivu-Golgijev tetivni organ, ki se nahaja ob prehodu mišičnih vlaken v tetivo, pa sporoča o intenzivnosti mišične napetosti.

Osnovni proces, ki uravnava napetost mišic je refleks na nateg. Ta čudoviti mehanizem preprečuje nastanek poškodb. Tudi zato je potrebna ob raztezanju dobra sprostitev, raztezanje pa mora biti počasno in enakomerno. Mišice delujejo v paru, ko en par dela, drugi par počiva, ko napnemo npr. biceps, mora biti triceps sproščen, da je mogoč gib.

Tako lahko s pomočjo, recipročne inhibicije, kot se omenjeni proces imenuje, dosežemo sprostitev tudi s pomočjo napenjanja nasprotnega para (antagonista).

Po določenem času napenjanja, lahko z sproščeno mišico nadaljujemo gib do ponovnega raztezanja, vendar je potrebna pri tej tehniki (tehnika napni-sprosti) velika previdnost pri že poškodovanem tkivu.

V mislih pa moramo imeti tudi starostne spremembe, saj posturalne mišice (antigravitacijske mišice) z leti pridobijo na tonusu, medtem ko se mišice, ki skrbijo za našo aktivnost z leti podaljšajo in oslabijo. Vse omenjeno tako vodi v mišično neravnovesje, ki vpliva na celotni gibalni sistem.

Blanka Koščak Tivadar, dipl.fiziot.

Ipnf in Cyriax terapevt

Pokončna drža
Bolečine v rokah