sunŽe Egipčani so vedeli, da je sonce vir življenja in ga častili kot boga. Dandanes pa vemo, da njegov vpliv ni tako božanski – predvsem se to kaže na naši koži.
Ker prihaja poletje in z njim želja po zagorelosti, bi s tem člankom radi opozorili na nevarnosti sončenja. Vsako zagorelo kožo namreč plačamo s poškodbami genetskega materiala naših kožnih celic.
Bi radi izvedeli kako pri 80ih letih izgledati kot dvajsetletnik? Pojdite v senco in preberite spodnji članek.

UV ŽARKI
UV žarki so oblika elektromagnetnega valovanja, ki povzročajo poškodbe genetskega materiala. Za kožo so pomembni žarki UVB, ki povzročajo neposredno škodo, in UVA, ki pa so škodljivi zaradi nastanka prostih radikalov (to so toksične snovi, ki so nevarne, kadar jih je v telesu preveč).
Ko žarki posijejo na kožo, se ti lahko odbijejo, kar ni škodljivo, lahko pa se absorbirajo in tako postanejo nevarni. Učinki teh žarkov se seštevajo, kar v praksi pomeni, da če nas enkrat opeče, ni tako hudo, kot če smo ves čas izpostavljeni nizkim dozam sončnih žarkov.

Posledice UV sevanja se v končni fazi kažejo v različnih oblikah:
• Aktinična keratoza
• Ploščatocelični karcinom
• Bazalnocelični karcinom
• Maligni melanom

FAKTORJI, ki vplivajo na občutljivost kože

KOŽNI FOTOTIP
Je pigmentacija kože, ki je odvisna od količine kožnega pigmenta – melanina v koži. Nekateri ljudje imajo temnejši ten kože kot drugi, le-to pa dramatično vpliva na to, ali smo močno ogroženi za nastanek kožnega raka ali ne.

Na to kaže dejstvo, da se kožni rak tudi do 50x pogosteje pojavlja pri belcih kot pri afričanih!
Na spodnji sliki je prikazana lestvica, imenovana Fitz-Patricks scale, ki razdeli kožne tipe v 6 skupin. Za nastanek kožnega raka sta najbolj ogrožena tip 1 (rdeči lasje, svetle oči in svetla koža) in tip 2 (svetli lasje, modre oči in svetla koža). Če spadate med ta dva tipa, se torej nikar ne izpostavljajte soncu!

happy

lejdis

VPLIV SONČNIH ŽARKOV SE SEŠTEVA

Vpliv sončnih žarkov se sešteva, kar pomeni, da, če ste bili enkrat opečeni, in se je opeklina pozdravila, to še ne pomeni, da škoda ni bila narejena. Na koži nosite posledice, ki so lahko še desetletja nevidne.
Novejše raziskave kažejo, da 1-2 hudi opeklini s kožnimi mehurji v otroštvu, se možnost za nastanek melanoma kasneje v življenju več kot podvoji. Zato je zelo pomembno, da so otroci dobro zaščiteni pred soncem, saj izpostavljenost soncu v otroštvu močno poveča tveganje za nastanek kožnega raka kasneje v življenju.

INTENZITETA UV ŽARKOV
Izpostavljenost UV žarkom je odvisna tudi od intenzitete žarkov na določenem geografskem območju. Na delih Zemlje, kjer je atmosfera zelo debela, se žarki filtrirajo in tako je količina žarkov, ki doseže zemeljsko površino, manjša. Na ekvatorju, višjih nadmorskih višinah in na sončne dni brez oblakov, pa se sončni žarki manj filtrirajo in zato v večjih dozah zadenejo zemeljsko skorjo.

STAROST
S staranjem se naša koža spreminja. Te spremembe so odvisne od okoljskih dejavnikov (prehrana, izpostavljenost soncu ipd.) in dednosti. Najpomembnejše spremembe kože so: tanjšanje povrhnjice, zmanjšanje števila melanocitov, celic ki proizvajajo zaščitni pigment melanin, slabšanje sistema za boj proti kožnem vnetju. Tako je naša koža s staranjem vedno manj zaščitena pred soncem.

PIGMENTACIJA – naša zaščita pred sevanjem
V naši koži se nahajajo celice, imenovane melanociti, ki proizvajajo pigment melanin. Le-ta gre nato v druge kožne celice in predstavlja njihov ščit pred soncem. Vsak človek proizvaja različno količino melanina. Tako imajo Afričani v koži veliko melanina in so zato dobro zaščiteni pred soncem, belske rase pa imajo melanina manj, ter so zato bolj izpostavljene poškodbam z UV žarki.
Nastanek melanina je odvisen tudi od izpostavljanja sončnim žarkom. UV sevanje povzroča vnetje v koži in ta se pred tem želi zaščititi s proizvajanjem melanina. Porjavelost torej ni nič drugega kot zaščita vnete kože pred škodljivi žarki!

KRATKOTRAJNE POSLEDICE IZPOSTAVLJANJA ŠKODLJIVIM UV ŽARKOM

SOLARNI ERITEM ali SONČNA OPEKLINA
Nastane, kadar smo v kratkem času izpostavljeni veliki količini UV žarkov, to je, kadar se sredi dneva v največji vročini pražimo na soncu. Ti žarki v naši koži povzročijo, da se kožne žile razširijo, kar vidimo kot pordelo kožo. Dve uri po izpostavljanju soncu, pa se začnejo razvijati vnetni procesi, ki se kažejo kot rdeča, pekoča in vroča koža. To je neestetsko in boleče, predvsem pa nevarno.
rame
PORJAVELOST
Krajša izpostavljenost manj močnemu UV sevanju pa spodbudi nastajanje melanina, kar se kaže kot porjavelost.
rama
EPIDERMALNA HIPERPLAZIJA ali ZADEBELITEV ZGORNJE PLASTI KOŽE
Poleg tega, da na soncu porjavimo, pa se naša koža ščiti tudi s tem, da se zgornji del kože zadebeli in s tem fizično prepreči dostop žarkov do globljih občutljivih plasti kože. Zaradi tega je koža usnjata n zgubana.

DOLGOROČE POSLEDICE IZPOSTAVLJANJA ŠKODLJIVIM UV ŽARKOM
Dolgoročnih posledic sončnih žarkov je mnogo, med njimi pa je najbolj nevaren zloglasni maligni melanom.


AKTINIČNA KERATOZA
Je predstopnja kožnega raka, ki se pojavlja predvsem pri starejših ljudeh, na soncu izpostavljenih delih telesa (uhlji, čelo, nos,..). Tipična aktinična keratoza izgleda kot majhna, bela, luščeča se kožna sprememba, ki jo obdaja kolobar rdečice. Dermatolog diagnozo postavi na podlagi zunanjega izgleda ali pregleda s dermatoskopom (inštrument z lučko in povečevalnim steklom). Spremembo nato odstrani z nebolečim postopkom zamrznitve s tekočim dušikom. Če se sprememba ne odstrani, lahko pride do razvoja v kožni rak.

BAZALNOCELIČNI KARCINOM
Je najbolj pogosta oblika kožnega raka, ki se pojavlja pri ljudeh s svetlo poltjo, ljudeh, ki živijo v bližini ekvatorja ali na visoki nadmorski višini in starejših od 50 let. Dokazano je, da bo ena tretjina belcev vsaj enkrat v življenju imela bazalnocelični karcinom. Večinoma se pojavlja na soncu izpostavljenih delih telesa, ena tretjina pa tudi na soncu neizpostavljenih delih telesa, kar nam pove, da je za njegov nastanek pomembna tudi genetska predispozicija. Izgled bazalnoceličnega karcinoma je zelo različen, zato ga je težko prepoznati. Dokaj tipična klinična slika je svetleča zadebeljena tvorba na koži.

PLOŠČATOCELIČNI KARCINOM
Je druga najpogostejša oblika kožnega raka, ki se najpogosteje pojavlja pri starejših moških bele polti. Pogosto ga najdemo na uhljih, spodnjih delih obraza, na spodnji ustnici, pleši, rokah. Tudi izgled ploščatoceličnega karcinoma je lahko zelo različen, ponavadi pa se kaže kot majhna kožna razjeda, s čvrstimi dvignjenimi robovi. Za razliko od bazalnoceličnega karcinoma je zelo nevaren, ker pogosteje dela zasevke v bezgavkah in oddaljenih delih telesa.

MALIGNI MELANOM
Se pojavlja mnogo redkeje od prejšnjih dveh oblik kožnega raka, a je zato veliko bolj nevaren. 75% vseh smrti zaradi kožnega raka je povezanih z malignim melanomom. Pri ženskah ga najdemo predvsem na nogah, pri moških pa na hrbtu.

Zelo pogosto se pojavlja pri belcih, ki živijo v sončnih predelih sveta. Pri izgledu se lahko orientiramo po angleškem akronimu ABCDE:
• A – asimetrija: sumljiva so znamenja nepravilnih, asimetričnih oblik
• B – border (rob): sumljiva so znamenja z nepravilnimi, zabrisanimi robovi
• C – color (barva): sumljiva so neenakomerno obarvana ali večbarvna znamenja
• D – diameter (premer): sumljiva so znamenja s premerom, večjim od 6 mm
• E – evolving over time (spreminjanje s časom): sumljiva so znamenja, ki spreminjajo izgled iz tedna v teden
abcde
Dermatolog diagnozo postavi na podlagi odvzetega vzorca kožne spremembe, ki ga patolog pregleda pod mikroskopom. Karcinom se nato odstrani z izrezom, v kolikor pa gre za hujšo obliko z zasevki v bezgavkah ali drugje po telesu, pa je zdravljenje bolj zahtevno.
PREPREČEVANJE POŠKODB, povzročenih z UV ŽARKI
Najboljša preventiva je, da se soncu ne izpostavljamo! Če bomo kljub temu preživljali čas na prostem, se soncu izogibajmo med 9. in 15. uro, nosimo zaščitna oblačila in pokrivala ter sončno kremo z visokim faktorjem, katero nanašamo večkrat na dan.

Pomembno je, da redno pregledujemo kožna znamenja in, če opazimo sumljivo kožno spremembo, obiščemo zdravnika.

Če pa še vedno niste prepričani in menite, da vas bodo sončni dnevi premamili v ležanje na vročem pesku, pa naj le omeniva, da je 80 % staranja kože posledica delovanja UV žarkov, kar pomeni, da, če se UV žarkom sploh ne bi izpostavljali, bi bila naša koža ob koncu življenja enaka koži 20-letnika.

Za konec si oglejte sliko voznika tovornjaka, ki je v času svoje kariere soncu izpostavljal le eno polovico obraza. Posledice so očitne..
starac
Avtorici: Ana Štublar in Petra Prunk, študentki 5. letnika medicine

Alergija na jajca
10 korakov za ustrezno higieno zob in ustne votline