Visok-krvni-tlak-visok-krvni-pritisk

Razvoj kardiovaskularnih bolezni je redko, če sploh kdaj, povzročen z enim samim vzrokom. Za mnoge dejavnike, ki izhajajo iz načina življenja, vemo, da v povezavi s prirojeno občutljivostjo povečujejo tveganje.

Te dejavnike tveganja lahko, vsaj do določene mere, dobro obveščena in osveščena oseba nadzoruje. Obstajajo pa še številni drugi dejavniki, na katere ima posameznik majhen ali nikakršen vpliv, npr. genetska predispozicija, spol, starost,…

S spremembo nekaterih življenjskih navad lahko znižamo krvni pritisk in izboljšamo učinkovitost terapije z zdravili. Obravnavani pristop je torej pomemben tako pri preprečevanju nastanka arterijske hipertenzije kakor tudi kot dopolnilo farmakološki terapiji, človeku pa omogoči aktivno sodelovanje.


Zato so za preprečevanje, ne le arterijske hipertenzije, temveč vseh bolezni srca in ožilja, glavni napori usmerjeni v odpravljanje dejavnikov tveganja za nastanek in razvoj skozi celotno življenjsko obdobje.

DEJSTVA IN PREVENTIVA:

1. Vnos soli s hrano v organizem: večji ko je vnos soli, krvni tlak s starostjo hitreje narašča. Z omejitvijo vnosa soli v organizem lahko močno vplivamo na znižanje povišanega krvnega tlaka.

2. Psihosocialni stres:
je še eden od pomembnejših dejavnikov, ki povzročajo hipertenzijo. Uravnoteženo in čim bolj umirjeno življenje ugodno vpliva ne samo na hipertenzijo, ampak tudi na številna druga obolenja (glavoboli, migrene, sabo počutje, oslabljen imunski sistem,…)

3. Hiperlipidemija, hiperholesterolemija in prehrana:  Zelo pomembno je pravilno razmerje med LDL in HDL holesterolom. Zvišani lipidi do 50 % povečajo tveganje za srčno-žilna obolenja.

Krvni tlak se zniža z zdravo, uravnoteženo prehrano. Rezultati ene izmed raziskav to nazorno potrjujejo; tlak se je znižal skupini, ki je osem tednov uživala veliko sadja in zelenjave ter malo maščob, in sicer za 6/3 mm Hg pri ljudeh z normalnim krvnim tlakom in za 11/6 mm Hg pri hipertonikih.

4. Debelost: Znano je, da se z naraščanjem telesne mase oz.  indeksa telesne mase zvišuje tudi krvni pritisk in veča nagnjenost ter pogostost arterijske hipertenzije. Z zmanjšanjem telesne mase se ne zniža le krvni tlak, temveč se izboljša tudi toleranca za krvni sladkor, lipidni status, zmanjša se tudi obremenitev levega prekata in trombogenost, kar vse pomembno vpliva na zmanjšanje celotne srčno-žilne ogroženosti.

Za vzdrževanje nižje telesne mase je potrebno spremeniti prehranske navade in povečati telesno dejavnost. Pomembno je, da ne postavljamo nedosegljivih ciljev, saj ima že zmanjšanje za 3 do 5 kg znaten učinek, in da spremembe uvedemo postopno. Nadzor nad telesno maso je eden najpomembnejših nefarmakaloških ukrepov pri zdravljenju in preprečevanju hipertenzije.

5. Telesna aktivnost: Redna telesna dejavnost deluje varovalno in zmanjša tako srčno-žilno kot splošno umrljivost. Raziskave so pokazale, da redna telesna dejavnost hipertonikov zniža njihov krvni pritisk za nekaj mm Hg (približno 10), v času vadbe pa se sistolični krvni tlak zviša. Telesno dejavnost je potrebno začeti postopno in počasi zvečati njeno intenzivnost.

Mehanizem ni povsem pojasnjen; po redni vadbi se zmanjša tonus simpatikusa, zveča pa odzivnost baroreceptorjev. Zmanjša se napetost arterijske stene in zveča popustljivost arterij, zveča se sproščanje endotelijskega dušikovega oksida ter zmanjša se tudi neodzivnost na inzulin.

Redna telesna dejavnost izboljša kardiovaskularno učinkovitost, ustvarja prevlado parasimpatičnega tonusa. Zmanjša se srčna frekvenca in s tem potreba po kisiku, kar vodi tudi do podaljšane diastole in pospešuje koronarno cirkulacijo.
V krvi se poviša vrednost HDL lipoproteinov. Telesna dejavnost vpliva tudi na strjevanje krvi, predvsem s povečano fibrinolitično aktivnostjo, delovala pa naj bi tudi inhibitorno na agregacijo trombocitov.

Zvečana telesna dejavnost torej nedvomno zniža krvni tlak, ugodno pa vpliva na razvoj hipertenzije, sladkorne bolezni in ateroskleroze tudi zaradi preprečevanja debelosti.

6. Kajenje: Kajenje pospešuje hipertenzijo in ima velik vpliv na razvoj bolezni srca in ožilja. Kajenje močno odsvetujemo oz. kadilce napotimo na organizacije, ki pomagajo pri odvajanju od kajenja.

7. Kofein: Učinek kofeina na krvni tlak je odvisen od količine in pogostosti uživanja ter se med posamezniki zelo razlikuje. Problem vpliva kofeina na hipertenzijo je večji pri ljudeh, ki ob kavi tudi kadijo, saj se učinki obeh seštevajo.

8. Alkohol: Pogosto pitje večje količine alkoholnih pijač vodi v zvišanje tlaka, dočim zmerno uživanje alkoholnih pijač, predvsem vina, ugodno vpliva na srce in ožilje.

Redno merjenje krvnega tlaka, redne kontrole v referenčni ambulanti, dosledno jemanje terapije in preventiva pri prehrani in gibanju = urejen krvni tlak :)