Pri novoodkritem posamezniku s sladkorno boleznijo naredimo tako imenovani presejalni test za diabetično nogo, ki je test občutljivosti stopal. Ta test naj bi se izvajal približno 1x letno.

 

Uporabimo lahko različne pripomočke, najpogosteje uporabljen je Semmes – Weinsteinov monofilament, kar je pravzaprav posebna najlonska nitka, ki se upogne pod točno določenim pritiskom 10 gramov.

Monofilament pritisnemo na kožo toliko, da se upogne in vprašamo ali čuti pritisk (da/ne) in kje (levo/desno stopalo), ob tem, da posameznik ne smete videti ali in kje se dotaknemo z monofilamentom.

To je pravzaprav zelo rahel dotik, in če ga človek čuti, to pomeni da je zaščitna občutljivost stopal ohranjena. Za podobne namene se uporabljajo tudi glasbene vilice s katerimi se preveri če človek čuti vibracije in pa pripomoček, s katerim ugotovimo če čuti topel/ hladen dotik. Test izvajamo v umirjenem sproščenem okolju.

Z vsem tem iščemo znake nevropatije, ki je bolezen živčnega sistema, ki nastane zaradi sladkorne bolezni. Kaže se kot npr.: mravljinčenje, mrazenje, zmanjšan občutek za dotik in toploto ali pa kot huda bolečina ob zelo rahlem dotiku (npr. dotik oblačila na koži), pekoče bolečine v nogah v mirovanju, nemirne noge, krči…

Potipamo tudi dve stopalni arteriji, kjer ocenjujemo kako dobro tipamo pulz, kar nam pove koliko s kisikom in hranili bogate krvi pride do končnih tkiv v nogah.

V primeru, da pulzov ne tipamo pošljemo posameznika na merjenje perfuzijskih tlakov z ultrazvočnim detektorjem (Doppler), kar je malce podobno merjenje krvnega tlaka, le da se dogaja na nogi, in kjer žilo poiščemo z ultrazvokom, namesto da jo potipamo.

 

Iščemo še:

  • hallux valgus – deformacija prsta
  • kalus- zadebeljena koža, ki se tvori na mestih povečanih pritiskov (na robu pete, na blazinici podplata pod prsti, na robu prstov…)
  • deformacije nohta – zadebeljen, vraščen ali glivično spremenjen noht
  • kakovost kože – maceracija med prsti, otiščanci, koža suha, pordela
  • otekline
  • ranice in razjede

 

Vse te informacije nam povedo v kakšni »kondiciji« so noge ter ali lahko pričakujemo, da se bo razvilo diabetično stopalo.

Diabetično stopalo je stanje, pri katerem okvara živčevja (nevropatija), slabša prekrvavitev (ishemija) in infekcija pripelje do uničenja tkiva na stopalu.

preverjanje z monofilamentom diabeticna nevropatija

Za nastanek ran so še posebej ogroženi tisti, ki so v preteklosti: že imeli rano na stopalu, imajo že več let sladkorno bolezen s kroničnimi zapleti, tisti, ki živijo sami ali v slabih socialnih razmerah.

Kaj lahko proti temu stori posameznik s sladkorno boleznijo sam?

Najpomembnejše je imeti:

  1. dobro urejeno glukozo v krvi (krvni sladkor),
  2. opustiti kajenje
  3. pravilna skrb za noge, kamor spada pravilna nega stopal, pregledovanje in opazovanje nog ter prava izbira nogavic in čevljev.

 

Nega nog

  • Vsak dan noge umijte s tekočo toplo vodo in blagim tekočim milom (preverite temperaturo vode, da ne bo prevroča)
  • noge temeljito umijte, zlasti med prsti
  • noge skrbno osušite s suho mehko brisačo, zlasti med prsti, kjer je zaradi tega, da preprečite razvoj glivic pomembno, da je koža suha
  • po umivanju noge namažite z vlažilno kremo (ne mažite med prsti)
  • ne svetujemo uporabe pudrov
  • kopeli lahko uporabljate, če so noge brez ran
  • svetujemo da uporabljate individualni pribor za nego nog in nohtov
  • nohte strižite naravnost, ob straneh robove popilite, uporabljajte škarje z zaobljeno konico
  • odstranite trdo kožo na stopalu previdno, s pomočjo plastične pile (ne kovinski strgal, ali sredstev za mehčanje trde kože in otiščancev)

nega nog diabetiki

Vsi ti nasveti so namenjeni temu, da se prepreči nastanek kakršnih koli ran, žuljev oz. drugih težav na nogah.

Negujte noge sami dokler dobro vidite, se lahko sklonite, ter so nohti tanki in jih lahko postrižete. Če ne, poiščite pomoč svojcev ali obiščite medicinskega pedikerja. Pediker mora vedeti, da imate sladkorno bolezen, ker je v tem primeru še bolj pozoren, da vas med pedikuro ne poškoduje.

Priporočamo tudi vsakodnevni pregled nog, da zadosti zgodaj opazite kakršno koli spremembo.

Noge preglejte vsakodnevno z vseh strani (lahko z uporabo ogledala).

Položite jih pravokotno na tla in opazuje:

  • obliko stopala (spremembe na stopalu, krempljasti ali kladivasti prsti)
  • barvo kože na stopalu
  • temperaturo kože
  • zadebeljena koža na podplatih, peti, konicah prstov
  • otiščanci na prstih in med prsti
  • spremembe na koži ali nohtih v smislu glivičnih okužb
  • rane, žulji – zaradi tujka v čevlju, pretesnih čevljev, pretesno povitega povoja ali pretesnih nogavic
  • opekline (z grelno blazino, termoforjem, s prevročo vodo pri umivanju, vroč pesek ali asfalt…)

 

Priporočamo izbiro nogavic iz naravnega materiala (bombaž), nogavica se mora gladko prilegati stopalu, naj bodo mehke, brez robov ali pokrpane, široka, z ne pretesno elastiko.


Pri izbiri obutve (čevlji, copati) pa pazite da je dovolj prostorna (dovolj širok in globok čevelj), da ima vložek, ki ga je mogoče odstraniti, mehek zgornji del (mehko usnje, brez šivov), se dobro oprime stopala  in ima po možnosti vezalke ali zapenjanje na »ježka«, posebej še če noge rade zatekajo, debel večplasten gumijast podplat, nizko dovolj široko peto, čvrst opetnik

 

Pri nakupu obutve si pomagajte s papirnatim vložkom. Boso stopalo položite na list papirja, obrišite in izrežite. S tem papirnatim stopalom poizkusite izbrani čevelj tako da ga porinete v notranjost in če je po tem papirnato stopalo po robovih pomečkano, to pomeni, da vas bo tak čevelj ožulil.

Še nekaj splošnih nasvetov okrog obutve:

nakup čevljev se svetuje popoldan, ko noga že malo zateče, zato si ne kupite pretesnih čevljev (ker se ne bodo raztegnili), čevljev ne nosite na boso nogo temveč uporabljajte nogavice, pred obuvanjem se prepričajte, da v čevlju ni ničesar, ne hodite bosi, nikoli ne nosite novih čevljev cel dan brez možnosti da jih preobujete.

hallux valgus

Kladivasto spremenjeni prsti in Hallux valgus

Keratoze okoli rane

Avtorica:  Mateja Bahun, prof. zdr. vzg., asist.

Hrana, ki pomaga zniževati stres
Vpliv telesne dejavnosti na zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2