Čebela, to marljivo bitje, ki skrbno prideluje med,  nam lahko povzroči resne težave, če nas piči in nam povzroči alergijsko reakcijo.

Pik čebele? Smo alergični? Ne vemo…

Lahko, da smo že doživeli njen pik in ni bilo hujšega kot jok, bolečina in oteklina.

Vendar ne smemo pozabiti, da je tega že dolgo in da včasih je bilo vse bolj »čisto« oz. nestrupeno, če smem uporabiti ti besedi. Dandanes se ljudje vedno bolj poslužujejo škropenju dreves z raznimi kemijskimi preparati, ki so zdravju škodljivi. Ta škropiva ne uporabljajo samo na drevesih, tudi na vrtovih, proti plevelu na njivah in vse to se s pomočjo vetra širi po vseh stvareh.

Ker se čebele hranijo z cvetnim prahom so izpostavljene, da se tudi same okužijo s škropivi. Zato so njihovi piki postali nevarni in pogosteje povzročajo alergijske reakcije.

V večini primerov pik čebele povzroči zgolj bolj ali manj bolečo oteklino, ki nastane na mestu pika in v nekaj dneh mine. Zdrav odrasel človek lahko varno prenese do tisoč čebeljih pikov, za otroka pa jih je lahko usodnih že precej manj.

Posebno pozornost pa je treba nameniti ljudem, pri katerih se razvije alergija na strup čebel. Ko se enkrat pojavi, jo lahko pričakujemo ob vsakem piku enake ali sorodne žuželke, kot so ose, sršeni in čmrlji. Alergijsko reakcijo na pik žuželk ima približno 0,5 odstotka ljudi. Vedeti moramo, da je za odraslega človeka, ki je alergičen na čebelji strup, lahko usoden en sam pik.

Po vbodu ostane v koži čebelje želo skupaj z vrečico strupa. Pik povzroči skelečo bolečino in srbenje, kmalu pa nastaneta še oteklina in rdečina. Pik je zelo nevaren, če žuželka piči v usta ali v žrelo; ker oteklina ovira dihanje, se prizadeti lahko celo zaduši. Po piku svetujemo, da nežno izvlečete želo, hkrati pa pazite, da ne prebodete vrečice s strupom, ki je povezana z želom.

Mesto vboda sperite z večjo količino vode, nato pa ga namažite z antiseptično kremo in po možnosti še z antihistaminsko kremo v kombinaciji s kortikosteroidom ali tekočim pudrom, saj bo to ublažilo vnetje, bolečino in srbenje. Na boleči del polagamo hladne obkladke.

Če je pikov več, se sprosti več strupa, zato je večja tudi možnost resnejše sistemske reakcije. V tem primeru čim prej poiščimo zdravniško pomoč.

Tudi če se bolečina in srbenje stopnjujeta, čim prej poiščimo zdravniško pomoč. V tem primeru gre lahko za alergijsko reakcijo, katere znak so lahko še slabost, vrtoglavica, glavobol, bolečine v trebuhu. Zelo resen znak so težave z dihanjem in otekanje drugih delov. Otekanje je zlasti izrazito na ustnicah, jeziku in v grlu, zato otežuje dihanje. Prizadeti lahko celo izgubi zavest.

Osebe, ki so alergične na čebelji ali osji pik, morajo stalno nositi s seboj komplet za samopomoč in ga takoj po piku uporabiti. Komplet vsebuje injekcijo adrenalina ter antihistaminske in kortikosteroidne tablete. Kljub temu morajo te osebe poskrbeti, da čim prej dobijo ustrezno zdravniško pomoč. Do tedaj naj mesto vboda hladijo z obkladki z ledom, ga namažejo z antihistaminsko kremo oziroma uporabijo komplet za samopomoč. Mesto pika tudi imobiliziramo, oseba naj počiva.

Če gre za pik na roki ali nogi, mesto nekaj centimetrov nad pikom podvežemo. Najhujša reakcija na čebelji pik je tako imenovani anafilaktični šok, pri katerem se znaki, kot so srbenje, otekanje ustnic in žrela, bolečine v trebuhu, bruhanje, driska, bledica in znojenje, pojavijo v nekaj sekundah ali minutah. Gre za smrtno nevarno stanje, pri katerem prizadeti čim prej potrebuje pomoč zdravnika, sicer lahko umre.

Kako sami ravnamo po piku?

Bolniki, ki še niso doživeli preobčutljivostne reakcije, lahko na mesto pika dajo hladne obkladke ali zaužijejo tableto antihistaminika. Po piku čebele je potrebno odstraniti želo, ker s tem zmanjšamo količino vnesenega strupa.
Bolniki, ki so kdaj že doživeli preobčutljivostno reakcijo, morajo ob ponovnem piku zaužiti vse tablete iz seta za samopomoč (2 tableti antihistaminika in 2 tableti steroida).

 

Kdaj moramo nemudoma k zdravniku?

Ko se po piku žuželke (ne glede na to, ali je bolnik zaužil tablete seta za samopomoč ali ne) razvijajo simptomi druge do četrte stopnje sistemske preobčutljivostne reakcije, je nujna čim hitrejša zdravniška pomoč.

 

Kdaj k alergologu?

Pregled pri alergologu svetujemo bolnikom, ki so po piku kožekrilca doživeli simptome preobčutljivostne reakcije.

 

Kako ugotovimo nevarnost težje reakcije v prihodnosti?

Pri bolnikih, ki so že doživeli sistemsko preobčutljivostno reakcijo, težje reakcije ob naslednjem piku ni moč napovedati. Torej so pravzaprav ogroženi vsi bolniki, pri katerih dokažemo preobčutljivost oziroma alergijo za strup žuželke. Alergijo dokazujemo s kožnimi vbodnimi testi s strupom žuželk in določanjem specifičnih protiteles proti strupu žuželk v krvi, v nadaljevanju diagnostičnega postopka opravljamo tudi intradermalne teste s strupom žuželk in laboratorijski test aktivacije bazofilcev.

 

Kako nam zdravnik svetuje za naprej?

Vsi bolniki, ki so doživeli preobčutljivostno reakcijo po piku kožekrilca, se morajo izogibati situacijam, v katerih je možnost pika velika. Svetujemo tudi opremljenost s setom za samopomoč. Ta vsebuje 2 tableti antihistaminika in 2 tableti steroida, pri bolnikih, ki so po piku že doživeli izgubo zavesti, pa tudi adrenalin v avtoinjektorju. Ob ponovnem piku mora bolnik zaužiti vse štiri tablete naenkrat. Če postane omotičen, si mora injicirati adrenalin. Če se kljub uporabi seta za samopomoč prično razvijati simptomi preobčutljivostne reakcije, je nujno poiskati zdravniško pomoč.

 

Kdaj zdravnik odloči, da je potrebna specifična imunoterapija?

Specifično imunoterapijo svetujemo bolnikom, ki so po piku doživeli težjo sistemsko preobčutljivostno reakcijo, ob kateri bolnik oteženo diha, čuti prehiter utrip srca, postane omotičen ali celo izgubi zavest. Včasih se za specifično imunoterapijo odločimo tudi pri tistih bolnikih, ki so doživeli lažjo sistemsko preobčutljivostno reakcijo in so zelo ogroženi za ponovitev pika. Bolnike, ki so preobčutljivi za strup čebele ali čmrlja, zdravimo s čebeljim strupom; preobčutljive za strup ose in sršena pa s strupom ose.


Kaj dejansko je specifična imunoterapija?

Specifična imunoterapija je postopek, pri katerem spremenimo imunski odziv, tako da se ob ponovitvi pika ne razvije sistemska preobčutljivostna reakcija oziroma je ta lažje stopnje. Gre za postopek, pri katerem v telo v obliki podkožnih injekcij vnašamo industrijsko pripravljen strup ose ali čebele. Odmerki so sprva majhni in jih postopno večamo; sprva so razmiki med prejemanjem doz krajši, postopno pa jih daljšamo. Uvodna faza zahteva dvodnevno hospitalizacijo, nadaljevanje je ambulantno.

Ob vsakem vnosu alergena v telo obstaja možnost lokalnega ali sistemskega zapleta. Pri bolnikih, ki so med imunoterapijo doživeli zaplet, postopek imunoterapije individualno prilagodimo. Postopek specifične imunoterapije po trenutno veljavni doktrini traja 5 let. Najboljši dokaz, da je bila imunoterapija uspešna, je podatek, da je bolnik ponoven pik prenesel brez zapletov.

 

S katerimi ukrepi lahko zmanjšamo tveganje za pik žuželke?

Bolniki, ki so preobčutljivi za strup žuželke, se morajo izogibati situacijam, v katerih je velika možnost ponovnega pika.

Take situacije so: nabiranje cvetočega cvetja, pobiranje odpadlega sadja, hoja po travi brez ustrezne obutve, športne aktivnosti na prostem brez ustreznih oblačil, uživanje hrane in sladkih pijač na prostem, vožnja s kolesom ali motorjem brez uporabe rokavic in čelade. Pri delu na vrtu je potrebno obleči srajco z dolgimi rokavi, dolge hlače, kapo in rokavice. Odsvetujemo uporabo parfumov in dišečih krem za sončenje ter oblačila pisanih barv.

Ob približevanju žuželke se morajo bolniki izogibati nenadnih kretenj, ob napadu večjega števila žuželk naj si skušajo pokriti glavo z rokami ali kosom oblačila. Preobčutljivi za strup žuželke morajo vedno nositi s seboj set za samopomoč.

 

Viri:

  1. Čebelarska zveza Slovenije
  2. Klinika Golnik – nasveti
  3. Gorenjske lekarne
  4. Wikipedia
  5. Čebelarski blog
Debelost in izračun indeksa telesne mase
Kako pravilno odstranimo klopa