Kače (Serpentes) so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v podred luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam.

Trenutno je znanih okrog 3.150 vrst kač, ki jih združujemo v 456 rodov. Živijo na vseh celinah, razen Antarktike in večine manjših otokov.

V Sloveniji živi 11 vrst kač, od tega so le tri strupene.

Slovenske strupenjače lahko od daleč prepoznamo po čokatem telesu, zelo kratkem repu in ozki zenici, večinoma pa tudi po značilnem cikcakastem vzorcu na hrbtu.

Vendar je ta lahko pri nekaterih osebkih gada in pri laškem gadu nepovezan in tvori prečne proge, pri obeh vrstah pa so pogosti tudi popolnoma črni primerki brez vzorca.

– modras (Vipera ammodytes)

– laški gad (Vipera aspis)

– navadni gad (Vipera berus)

Polstrupene kače imajo strupnik nameščen globoko zadaj v ustni votlini in zato človeku niso nevarne:

– črnostrel ali mačjeoka kača (Telescopus fallax) – redka v Sloveniji, po letu 1995 zabeležena le ena najdba

Popolnoma brez strupa so:

– progasti gož (Elaphe quatuorlineata)

– navadni gož (Zamenis longissimus)

– kobranka (Natrix tessellata)

– smokulja (Coronella austriaca)

– belouška (Natrix natrix)

– črnica (Hieriphis viridiflavus)

– belica (Hierophis gemonensis).

Na slovenskem je mogoče pričakovati še dve vrsti, ki živita južneje na Balkanskem ali Apeninskem polotoku nedaleč od meje: leopardovko (Zamenis situla) in južnoevropsko zrvo (Malpolon monspessulanus).

GAD


Navadni gad (znanstveno ime Vipera berus) zraste od 60 do 70 cm, izjemoma do 85 cm.

Ovalna glava polagoma prehaja v trup. Na zgornjem delu glave je temna lisa v obliki črke X ali V. Glava je pokrita z majhnimi luskami, vidne so največ 3 večje ploščice.

Je strupena kača in se od nestrupenih loči po navpični, zoženi zenici, čokatosti in cik – cak vzorcu na hrbtu. Njegov bližnji sorodnik je laški gad, ki živi tudi v Sloveniji.

Živi na vlažnih hladnejših območjih z velikimi temperaturnimi spremembami med dnevom in nočjo, vendar se red zadržuje na sončnih mestih.

Najdemo ga ne robu močvirij, na planinskih meliščih, barjih, ob planinskih poteh, na jasah, ekstenzivno gojenih travnikih in pašnikih.

Hrani se z malimi sesalci, ptiči in dvoživkami. Je živoroden.

V Sloveniji navadni gad večinoma živi v Julijskih in Kamniških Alpah, Karavankah, Trnovskem gozdu, na Javorniku in Snežniku (bosanski gad).

V nižinah ga le ponekod najdemo na bolj vlažnih mestih.

MODRAS


Modras (znanstveno ime Vipera ammodytes) se od gada loči po značilnem rožičku na nosu in rdeči barvi na spodnji strani repa.

Živi na skalnih in prisojnih področjih južne Evrope, vse do Male Azije. Zraste lahko od 65 do 90 cm. Je svetlo rjave, rdečkasto rjave ali sive barve.

Na hrbtu ima cik-cak vzorec in na koncu gobca značilno prifrknjeno konico, zaradi katere bi ga le stežka zamenjali s katero drugo v Sloveniji živečo kačo.

Dejaven je podnevi, pogosto plava.

Kot tudi ostale kače ima v naravi pomembno vlogo pri uravnavanju številčnosti malih sesalcev.

Modras vsaj v laični javnosti velja za najbolj strupeno evropsko kačo, smrtna doza njegovega strupa je 0.48 mg/kg. V resnici pa je strup gada štirikrat močnejši, njegova smrtna doza je 0.11 mg/kg.

 

KAČE in PREVENTIVA


Nekaj preventivnih nasvetov:

–          Kadar obstaja dvom, ali je človeka res ugriznila kača ali kakšna druga žuželka, škorpijon ali glodalec, je vseeno treba ravnati tako, kot da bi prišlo do ugriza strupene kače.

 

–          Kača je plašna žival in praviloma človeka ne napada, piči ga le, če se čuti ogrožena zato je priporočljivo, da smo v gozdu glasni, da nas začutijo in zaznajo. Tako se nam lahko predhodno umaknejo. Običajno nas zaznajo oz. zavohajo z razcepljenim jezičkom.

 

–          Ugrizu se lahko izognemo s pazljivostjo pri hoji, plezanju, plavanju in pri nabiranju gozdnih sadežev, z nošenjem zaščitne obleke in obutve.

 

–          S seboj je priporočljivo imeti komplet prve pomoči in ga znati uporabljati.

 

–          Vedno se pozanimajmo o gori – hribu – planini kamor gremo in kakšne vrste kač tam živijo. Pomagajmo si s fotografijami gada in modrasa saj je pomembno, da po ugrizu vemo katera kača nas je pičila oz. da si jo zapomnimo – jo slikamo in nato preverimo na internetu.

 

–          S seboj vzemimo mobilni telefon, po možnosti tistega, ki ima boljšo pokritost z omrežjem.

 

–          V kolikor smo že v preteklosti imeli alergijsko – anafilaktično reakcijo po pikih živali in so nam predpisali set v katerem so zdravila ga ne pozabimo doma ampak ga vzamemo s seboj.

 

–          Poskrbimo za čim višjo – debelo obutev in izogibajmo se polaganju rok ali nog v predele, kjer se lahko skriva kača (visoka trava, pod skalami, v skalnih razpokah, na skalnih policah in celo v navpičnih stenah ter v vodi med soteskanjem). Tam kjer bomo najmanj pričakovali nas lahko preseneti.

 

–          Bodimo pazljivi & pozorni med hojo in ne spimo na prostem ter po možnosti pri odprtem šotoru.

 

–          Najpomembneje pa je, da ko kačo zagledamo naredimo čimvečji ovinek okoli nje. Pustimo jo na miru in nikar je ne poskušajte ujeti ali celo ubiti saj statistike kažejo, da se je največ ugrizov pripetilo ravno ob takih dogodkih. V kolikor je bila kača predhodno ubita se ji ne približujmo saj imajo kače refleks ugriza, ki je prisoten še dolgo po njihovi smrti.

Dolžina zob strupnikov pri kačah, ki živijo pri nas, je 2 – 4,5 mm, torej že vsaka obutev in debelejša obleka ščiti od ugriza.

V primeru ugriza pa je dobro, da pravilno odreagiramo in ukrepamo.

Znak pika sta pikčasti rani na koži, narazen 0,6 – 1 cm, ki malo ali sploh ne krvavita. Okolica ranic oteče in boli. Oteklina se širi in na koži se pojavijo značilne modrordeče lise.

Modrordeča obarvanost kože se širi vzdolž mezgovnic in regionalne bezgavke otečejo in začno boleti. Poleg tega se lahko pojavijo še znaki splošne zastrupitve s kačjim strupom : slabost, mrzlica, vrtoglavica, pospešeno dihanje, pospešen pulz in bljuvanje. V hujših primerih se lahko pojavijo tudi znaki šoka.

Pri ugrizih naših strupenih kač se opisana klinična slika splošne zastrupitve v zadnjih letih pojavlja izredno redko, pravzaprav skoraj nikoli.

Možna je le izjemoma, če bi kača ugriznila kako slabotno osebo, ali če bi pičila tako, da bi se strupnika zadrla direktno v lumen kakšne podkožne vene. Običajno so izraženi le lokalni znaki z  zmernim regionalnim linfangitisom in morda še linfadenitisom.

Tudi smrtnih primerov zaradi kačjega pika v zadnjih desetletjih ni opisanega. Intenzivnost lokalnih znakov kačjega pika in morebitnih znakov splošne zastrupitve je odvisna od starosti kače ( starejši imajo več strupa ), od vrste kače ( modras je bolj strupen ) in od tega, če je kača neposredno pred pikom ugriznila kako žival in s tem izpraznila strupene žleze.

Tabela letalne doze kačjih strupov

Vrsta kače Smrtna doza / 75 kg Količina strupa / pik
Kobra 5 mg 310 mg
Mamba 120 mg 1000 mg
Klopotača 5 mg 12 mg
Gad 75 mg 10 mg
Modras 75 mg 20 mg

Smrtne doze se preračunane  na odraslo, 75 kg težko osebo. Za otroke bi bili torej tudi piki naših kač nevarni, predvsem piki v glavo v vrat ali pa na udih v kako večjo veno. Vendar tudi pri kačjih pikih otrok v zadnjih desetletjih v Sloveniji ni bilo opaziti kake resnejše klinične slike splošne zastrupitve s kačjim strupom.

PRVA POMOČ

Kadar človeka ugrizne strupena kača, naj se takoj uleže in miruje. Z mirovanjem vpliva na zmanjševanje prehajanje strupa z mesta ugriza v krvni obtok.

Oseba mora ostati mirna, najbolje je, da se usede v polsedeč položaj.
Rano pokrijte s sterilno gazo in jo imobilizirajte.
Pokličite na telefonsko številko 112 (center za obveščanje), kjer vam bodo dali nadaljnja navodila in aktivirali ustrezno reševalno službo.

Če je mogoče in varno, kačo fotografirajte, saj bo to v primeru zapletov zdravnikom v pomoč.

UKREPI ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE

KLINIČNA SLIKA

Prizadeti del telesa je otečen, boleč, lahko je vidna sled strupnikov, možne so parestezije in ekhimoze.

Opozorilo!

Pik naših kač je le izjemoma smrtno nevaren. Previdnost pri manjših otrocih in piku v žilo ali v področje ust. Ne delamo incizij, izsesavanja, na terenu ne dajemo antiviperinega seruma.

UKREPI ZDRAVNIKA

–          Pičeno mesto sterilno preveži.

–          Na rano položi mrzle obkladke.

–          5 cm nad mestom pika naredi rahlo prevezo za limfno stazo za največ dve uri.

–          Pičeni ud imobiliziraj.

–          Poskrbi za antitetanično zaščito.

–           Okolico in mesto pika infiltriramo z lidokainom (xylocainom) in adrenalinom, toda ne na akrah.

UKREPI EKIPE NMP

Nadzor življenjskih funkcij, nastavimo venski kanal, pri bolečinah analgetik tramadol do 150 mg i. v.,nastavimo infuzijo kristaloidov do 500 ml (fiziološka raztopina, Ringerjev laktat), po potrebi ukrepi proti anafilaktičnem šoku. Kontaktiramo toksikologa v UKCLJ.

OPOMBE

Poškodovanec mora mirovati, potrebno ga je nositi. Nujen prevoz s spremstvom zdravnika na kirurški    oddelek v primeru hujše splošne prizadetosti (Vir: Drmed.org  Nujna stanja )

 

PRIMER UGRIZA MODRASA in IZKUŠNJE O ZDRAVLJENJU APRIL 2015: 

– protistrup se dandanes da kar redno
– za gada in modrasa se uporablja isti protistrup, tako da ni zelo pomembno, katera kača je ugriznila (velja seveda za Slovenijo)
– v našem primeru sta bili ranici od ugriza razmaknjeni cca 15 mm, kar je 2-3 krat več od podatka, ki ga navaja literatura (večinoma se omenja 5 mm, včasih do 8 mm) in to je bil verjetno eden od ključnih razlogov, da zdravnica ugriza ni prepoznala.
– v našem priemru je modras ugriznil skozi trenerko (tako da ne drži, da si v takem primeru varen. Verjetno pa ob šibkejših ugrizih / manjših kačah … to dejansko pomaga.
– postopek: mirovanje, čim prej komntaktirati 112
– protistrup imajo samo v UKC.