Plastika je eden najbolj razširjenih materialov, ki se uporablja za shranjevanje, pakiranje in transport živil.

Glede na to, da nas plastika v vsakdanjem življenju vedno bolj obdaja bi lahko rekli, da je to najbolj popoln material. Vendar se v zadnjem času pojavljajo v literaturi tudi pomisleki o njeni varnosti.

Večina surovin za plastiko pa izvira iz surove nafte, ločene na spojine, obdelane z raznimi kemikalijami. Za izdelavo plastike pa morajo surovine segrevati. Pogosto dodajajo tudi barvila. Plástika ali plástična mása (iz grške besede plastikos – oblikovati, ulivati) je skupno ime za vrsto sintetičnih in polsintetičnih materialov, ki jih pridobivamo s polimerizacijo organskih ogljikovih spojin.

Plastičen predmet je sestavljen iz množice dolgih ogljikovih verig, ki so sestavljene iz ponavljajočih se kratkih enot. Za večino teh materialov je značilno, da se ob delovanju sile upognejo, ne da bi se zlomili. V uporabi je široka paleta plastik, ki jim ustrezna surovina, proizvodni proces in dodatki dajejo različno trdoto, elastičnost, lomljivost, termo in kemično stabilnost. Plastika se v proizvodnem procesu obdela v že oblikovane predmete, polizdelke, vlakna ali folije.

Proizvajalci plastike imajo lastniško formulo za vsako plastiko. Uporabljajo se različni dodatki, ki omogočajo zahtevane lastnosti za različne vrste uporabe plastike. Ti dodatki so:

-UV filtri za zašcito pred sončno svetlobo
-antistatični agenti
-zaviralci gorenja
-barvila
-antioksidanti
-težke kovine (kadmij, živo srebro, svinec)

PLASTIKA PRI NAS DOMA


V sodobnem gospodinjstvu smo vedno bolj obdani s plastiko. Plastična ni samo embalaža (živil, čistil, gnojil,…), temveč tudi stavbno pohištvo: okna, vrata, plastični premazi talnih podov, odtočne cevi, gospodinjski aparati, pohištvena oprema (stoli, mize, regali), svetila, dekoracijski elementi,…

VRSTE PLASTIK, KI SE UPORABLJAJO V DOMAČEM OKOLJU ( povzeto po članku Mala šola ekologije in zdravega

življenja – Kaj piše na dnu plastike).

PET/PETE: Plastenka čistila za posodo, plastenka olja, posoda za paradižnik, plastenka jogurta.

HDP/HDPE: Plastenka preliva za solato, posoda za kakav. V/PVC Bidon (plastenka za športno pijačo), pripomoček za dekoracijo sladic.

LDPE: Deska za rezanje, bidon (plastenka za športno pijaco), plastenka, čistilo ki razžira maščobo.

PP: Plastenka paradižnikove mezge, ovitek čokolade, flomaster, deska za rezanje, embalaža za žvečilni gumi, centrifuga za solato, smetišnica, škatlica z dodatkom za prehrano, škatlica za karte, plastični kozarček, drugo.

PS PC/PLA/OSTALO Embalaža sira, embalaža kokosove moke, plastenka razkužila za roke,..

IN KAJ POMENIJO TE KRATICE IN KAKO ŠKODLJIVE SO?

Na vsaki plastični embalaži je trikotnik s številko v sredini. Poglejte si iz česa so narejene vaše plastenke in koliko so ‘zdrave’.


1. PET (PETE) = Te plastenke so namenjene enkratni uporabi. Obstaja možnost da izpuščajo težko kovino antimon in kemično snov BPA, ki moti delovanje hormonov. Take plastenke lahko izpuščajo tudi kancerogene spojine.

2. HDP (HDPE) = Gre za ‘dobro’ plastiko za katero obstaja najmanjša verjetnost, da bo izpuščala kemikalije v vodo.

3. PVC (3V) = Ta plastika izpušča dve strupeni kemikaliji, ki obe motita delovanje hormonov v človeškem telesu. Kljub temu je to še vedno najpogosteje uporabljena plastika za plastenke.

4. LDPE = Plastika ne izpušča kemikalij v vodo.

5. PP = Še ena ‘dobrih’ plastik, navadno bele ali polprozorne barve, Srečamo jo v plastenkah za sirup in lončkih za jogurt.

6. PS = Plastika spušča v vodo rakotvorno snov stiren. Največkrat jo srečamo v ‘kavnih’ skodelicah za enkratno uporabo ali v embalaži hitre prehrane.

7. PC (ali brez oznake) = To je najslabša mogoča plastika za živila, kajti izloča kemikalijo BPA. Na žalost se nahaja v plastenkah za dojenčke, športnih bidonih in posodah za shranjevanje hrane. Plastične mase, ki ne oddajajo kemikalij v vodo so torej HDP, HDPE, LDPE in PP.

Pri vseh ostalih raje razmislimo o njihovi uporabi. Še vedno je najboljše vodo hraniti v steklenici. Na trgu je vedno več ponudbe dobrih steklenic za prenašanje in stalno uporabo.

V svoji shrambi in domu preverite v kakšnih embalažah imate hrano in pijačo katero kupujete. Nadvse boste presenečeni. Še najbolj pa boste presenečeni v kakšno embalažo pakirajo ‘zdravo in bio hrano’. Brez dvoma ljudje zastrupljamo sami sebe vedno bolj.

Poskusite narediti nekaj zase saj se z leti nabira v vas mnogo več škodljivih snovi, ki kasneje sprožijo neprijetna obolenja.

NEVARNE SNOVI V PLASTIKI


Kadar kupujemo živila ali pa pripomočke, ki jih uporabljamo za pripravo in shranjevanje hrane, moramo biti pozorni na to, ali je plastika za uporabo v prehrambene namene sploh primerna, kar je razvidno iz mednarodno priznanega znaka, ki je že omenjen zgoraj z znakom za prehrambeno embalažo.

Nevarne snovi v plastiki so večinoma dodani aditivi, ki so jih v plastiko začeli dodajati za boljšo vzdržljivost in povečali uporabnost. Zelo pa je tudi skrb vzbujajoče, da za določene sestave plastik ne vemo, saj so podatki poslovna skrivnost in ne vemo, kakšne nevarne snovi in kemikalije s v teh skrivnostnih plastikah.

Najbolj poznani sta dve nevarni kemikaliji, ki jih dodajajo nekaterim plastičnim masam. To sta kemikaliji bisfenol A (BPA) in ftalati.

V hrano se izločata z staranjem plastike in ob segrevanju. Številni viri navajajo tudi izločanje težkih kovin iz plastike v hrano.

Do izločanja Bisfenola A in ftalatov pride takrat, ko je plastika izpostavljena višji temperaturi in staranju in s tem počasnemu razkrajanju. Poleg tega pa se izločajo kemikalije iz kemične prevleke konzerv npr. paradižnikova kislina razkraja to kemično ovojnico in tako pridejo ftalati in Bisfenol A v paradižnik.

Bisfenol A in ftalati pa vplivajo na spolne organe in pomanjšajo število spermijev in fantke »poženšcujejo«, punčke pa približajo hiperaktivnosti.

FTALATI


Kemijsko so ftalati estri ftalne kisline in alifatskih alkoholov. Imenujemo jih tudi plastifikatorji oziroma mehčala. Pomeni, da se nahajajo v skoraj vsaki stvari, ki nas obdaja. Delujejo tako, da ”mažejo” notranje gibanje molekul polimerov.

Največji dodatek mehčal je v polimerih, ki jih uporabljamo v živilski in prehrambeni industriji. To so folije za zavijanje živil ter razna tesnila. Pri tem lahko pride do migracije mehčal v živilo. Razen ftalatov se kot mehčala uporabljajo tudi adipati, epoksidirano sojino olje, nekateri sulfonamidi itd.

Če mastne in vroče izdelke hranijo v PVC izdelkih se raven ftalatov viša. Če izdelke hranijo v embalaži iz nerjavečega jekla ali stekla je raven ftalatov zadovoljiva in se zmanjša na 500ng/g. Ti izsledki raziskav kažejo, da visoka temperatura in mastna, vroča hrana v stiku s PVC izdelki lahko povzroči izvor visoke ravni ftalatne kontaminacije.

Ftalati imajo sposobnost motiti delovanje hormonov, zato jih je Evropska unija v otroških igračah prepovedala že pred leti. So pa nevarne snovi še vedno v materialu številnih pripomočkov za dom, pa tudi v plastičnem pohištvu in vrečkah.

V mesecu novembru 2009 je bilo v Science Daily objavljeno, da so korejski znanstveniki našli pozitivno povezavo med izpostavljenostjo ftalata in ADHD sindromom-hiperaktivnost, kar pomeni, da višje koncentracije ftalatov v urinu povečujejo hiperaktivnost otrok.

Ti podatki predstavljajo prvo dokumentirano povezavo med izpostavljenostjo ftalatov in ADHD simptomi pri šolskih otrocih.

O nevarnih snoveh v plastikah pa velikokrat objavljajo v medijih s kar najbolj provokativnimi in skrb zbujajočimi naslovi:

• Kemikalije poženščujejo fante
• Ftalati motijo moško reprodukcijo
• Kemikalije v plastiki spreminjajo možgane dečkov, kar jih dela bolj ženstvene, ugotavljajo ameriški znanstveniki. (17. november 2009 ob 11:52 London – MMC RTV SLO)
• Izpostavljenost ftalatom bi lahko povzročila nepravilnosti pri razvoju spolnih organov
• Pločevinke s paradižnikom sprošcajo nevarni bisfenol A
• Ko ribji samci postajajo samice
• Skrite pasti plastike kažejo zobe
• Škodljiva plastika
• Koliko strupenih ftalatov ste nevede zaužili danes?
• Bisfenol A povzroča impotenco

V britanski zvezi za plastiko pa so zapisali, da je varnost kemikalij za plastično industrijo ključna, zato industrija za tovrstne raziskave nameni veliko sredstev.

Poleg tega pa evropska uredba Reach (uredba o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij) zahteva stroge ocene in testiranja kemikalij.

BISFENOL A (BPA)


Bisfenol A je spojina, ki se nahaja v številnih izdelkih iz trde plastike: plastenkah za vodo v ovitkih za zgošcenke, sončnih očalih, stekleničkah za dojenčke, igračah, konzervah, “kulijih” itd.

Na univerzi v Grenadi, Španija so ugotovili, da 40% konzerv v Španiji vsebuje bisfenol A. Nekatere konzerve so vsebovale tudi do 80 ppb, kar je osemdesetkrat več, kot je potrebna koncentracija, da se in vitro sproži rasti celic raka dojk.

V mesecu aprilu 2008 je bilo v Science Daily objavljeno, da vsebnost bisfenola-A vzbuja skrb za potencialne negativne zdravstvene učinke na zdravje.

Zadnja študija (objavljena v novembrski izdaji revije HumanReproduction) na 600 kitajskih delavcih je pokazala, da bisfenol A povzroča impotenco in druge motnje spolnosti.

Čeprav so bili delavci izpostavljeni velikim koncentracijam bisfenola A, so prejšnje študije pokazale, da ga za to, da poruši hormonsko ravnovesje v človeškem telesu, ni potrebno veliko. Bisfenol A so prvič sintetizirali leta 1891, v komercialni rabi pa je že vec kot 50 let.

Leta 2003 je njegova globalna proizvodnja znašala več kot 3 milijone ton. Zdaj je lista “grehov” te estrogenu podobne spojine dolga in fascinantna: spodbuja debelost, moti delovanje šcitnice, vpleten je v raka dojke in raka prostate, spodbuja hiperaktivnost, posebej pri deklicah, moti dopaminski sistem itd.

[wp_ad_camp_1]

Ameriška študija iz leta 2004 je pokazala prisotnost bisfenola A v 93 odstotkih urinskih vzorcev otrok in odraslih.

Na portalu spletne strani Zveze potrošnikov Slovenije lahko preberemo, da je Bisfenol A dodatek polikarbonatni plastiki (plastiki daje trdnost), iz katere so narejene tudi (prosojne, podobne steklu) stekleničke za dojenčke.

V svetu je veliko govora o škodljivosti Bisfenola A, nekatere države (npr. ZDA) so prepovedale to kemikalijo v stekleničkah za dojenčke, nekatere države, tudi v EU pa so izdale navodilo za starše.

V začetku oktobra je nemška Agencija za varno hrano izdala mnenje, da je trenutno še premalo raziskav, da bi z gotovostjo lahko potrdili, nevarnost bisfenola A ter, da je zaradi tega potrebno narediti še več raziskav o varnosti za človeka.

ZPS priporoča: glede na to, da zaenkrat še ni dovolj raziskav, ki bi potrdile škodljivost bisfenola A oz. ovrgle domneve o škodljivosti, naj velja načelo previdnosti. Če je le možno, uporabljajte steklene stekleničke za dojenčke.

( Vir: Zgubič J. Nevarne kemikalije v embalažah, 2010. Dostopno na: http://www.zpm-mb.si/attachments/sl/272/Nevarne_kemikalije_v_embalazah.pdf )


US National Institute of Environmental Health Sciences priporoča vsem, ki so zaskrbljeni zaradi  škodljivih učinkov BPA naslednje:

1. Ne uporabljajte plastike v mikrovalovni pečici
2. Ne uporabljajte plastike z oznako 7 ali oznako other-ostalo
3. Zmanjšajte uporabo konzerviranih živil
4. Če je le mogoče, izberite steklo, porcelan, keramiko ali posodo iz rostfraja
5. Uporabljajte samo otroške steklenice brez BPA

Skratka lahko povzamemo, da doma preverite plastično embalažo v kateri se nahaja hrana, igrače in ostale stvari in videli boste, da je skorajda vse iz plastike ali obdano s plastiko.

Začnite osveščeno razmišljati in se poslužujte vsaj v prehrani bolj zdravih produktov ter zapakiranih v bolj neoporečne materiale. Telo in  reproduktivni organi Vam bodo hvaležni :)

Zaželjeni so komentarji in vaši pogledi,  želje in zamenjave kako ste se oz. se boste Vi soočili z ‘plastično revolucijo’