zenska3Pokončna drža, ki je značilna za človeško raso, ni vseskozi enaka, temveč se spreminja glede na naše razpoloženje.

Tudi sicer je drža individualna in značilna za vsakega posameznika.

Normalna drža je tista, ki omogoča ravnovesje telesa v gibanju in mirovanju z najmanjšim mišičnim naporom in najmanjšo škodljivo obremenitvijo za sklepe in vezivno tkivo.

Pravilnost drže je pomembna v vseh življenjskih obdobjih, pri statičnih položajih (stoji, sedenju, ležanju) in v dinamičnih položajih (hoji, teku, športnih aktivnostih,…).

Tudi v statičnih položajih telo ni ves čas v mirovanju, temveč stalna aktivnost toničnih mišic popravlja in prilagaja ravnotežje telesa.

Proprioceptorji (čutni organi v mišicah, tetivah, sklepih in kože), ravnotežni organi in oči nenehno sporočajo v osrednje živčevje položaj telesa, ki nato aktivira ustrezne mišične skupine, da nas obvarujejo pred padcem.

Težišče normalnega človeškega telesa leži tik pred drugim ledvenim vretencem.

Težiščnica, gledano s sprednje ali zadnje strani, deli telo natančno na dva dela in je enako oddaljena od stopal.

Če postavimo svinčnico s strani, poteka skozi procesus mastoideus, čez sredino rame in sredino kolka, skozi sprednji del kolena in se pred gležnjem dotakne tal.

Normalna hrbtenica ima obliko dvojnega S, z ukrivljenostjo hrbtenice naprej in nazaj, medtem ko stranskih ukrivljenosti pri normalni hrbtenici ne zaznamo.

Med pomembnejšimi dejavniki za pravilno držo je nagib (inklinacija) medenice. Le ta je odvisna tudi od normalne raztegljivosti in napetosti mišic kolkov (predvsem iztegovalk in upogibalk kolkov). Prav tako je pomembna enaka dolžina nog, sicer lahko pride do stranskega nagiba medenice. Stranski nagib hrbtenice lahko povzroča tudi mišični krč pri različnih bolezenskih procesih. Večinoma gre za zaščitni krč, ki nas želi obvarovati pred bolečino.

Nepravilnosti pri drži povzroča tudi fiksiranost prsno- ledvene krivine, ki lahko vodi v lordotično držo (povečana prsna krivina, spuščeni rameni, nogi obrnjeni na noter in stopali obrnjeni na ven) ali ploski hrbet (zelo ravna hrbtenica v ledvenem delu), kar je sicer redkejši pojav pri mladostnikih, zato pa ploski hrbet v kasnejših letih velikokrat povzroča bolečine v hrbtu.

Slaba in nepravilna drža je posledica nezadostnega in nepravilnega delovanja mišic, ki jo lahko z voljo hote popravimo in ni posledica strukturnih sprememb ali deformacij (poškodbe in/ali spremembe na kosteh, mišicah, živcih).


Iz prakse je razvidno, da sodobni človek zelo veliko sedi, ima premalo gibanja in ne vedno dovolj kakovostno prehrano, je čustveno in psihično preobremenjen, kar vse skupaj vodi v prekomerno kronično utrujenost in slabo držo.

Večina ljudi ima stopali zvrnjeni na noter, skrajšane upogibalke kolkov (zato je medenica v nepravilnem položaju, povečana je ledvena krivina), preslabe trebušne in hrbtne mišice , skrajšane prsne mišice in preraztegnjene mišice zgornjega dela hrbta (rameni sta zato spuščeni naprej in človek se drži ukrivljeno), glava je pomaknjena navzpred.

Človeški organizem je zanimiv in zapleten in vse prepogosto njegovo pravilno delovanje jemljemo kot nekaj samo po sebi umevnega.

V našem načinu življenja ne poiščemo časa in energije za sebe. Premalokrat pa se zavedamo da smo za svoje zdravje odgovorni sami in vsa terapija (uradna ali alternativna ) nam lahko samo pomaga na poti do zdravja.

Prihodnjič, kako lahko sami popravite držo.

Blanka Koščak Tivadar, dipl. fiziot, pnf in cyriax terapevt

Zdrava prehrana za bolnike
Mišično raztezanje