prehrana in onkoloski bolnikTako kot vsaka druga bolezen tudi rak predstavlja za človeško telo hud stres. Poznana sta dva mehanizma, preko katerih lahko sklepamo na povečane energetske potrebe pri obolelih z rakom.

Eden izvira neposredno iz signalnih poti tumorskih celic, drugi pa je nasledek odgovora organizma na stres.

Posledica obeh mehanizmov so presnovne spremembe, ki povzročijo premike v presnovnih poteh k razgradnji mišic in zmanjšani izgradnji le-te.

Pomembno je razumeti, da moramo organizem, v katerem so se namnožile rakaste celice presnovno podpreti, saj mu s tem omogočamo sprotno regeneracijo, boljši odziv na specifično onkološko zdravljenje in s tem povečujemo možnost ozdravitve.

Ne glede na količino vnosa hranil, si bodo nediferencirane rakaste celice vzele svoj delež za pokritje energetskih potreb.

Ob stradanju, oziroma postenju, bomo naše telo še bolj podvrgli propadu, saj primitivne rakaste celice ne poznajo adaptacijskih regulatornih mehanizmov ob pomanjkanju hranil in si »vzamejo« svoje kar na račun gostiteljevega telesa.

V sodobni medicini so ob iskanju čudežnega zdravila za ozdravitev raka kaj kmalu odkrili izrazit pomen potrebe po vzporednosti obeh terapevtskih poti – tako specifičnega onkološkega zdravljenja raka kot presnovne podpore.

Večkrat je bilo dokazano, da je uspešnost onkološkega zdravljenja boljša, če je bolnik ob tem dobro prehranjen in po možnosti čimbolj telesno aktiven.

Običajno so ob prihodu v bolnišnico na diagnostične postopke pri bolnikih z rakom že izraženi znaki telesnega propadanja kot posledica raka in zraven še morebitnih prehransko/stradalnih podvigov v poskusu samozdravljenja.

S prehranskim pregledom ugotovimo, kako napredovalo stanje telesnega propada je prisotno in se odločimo za ukrepe. Najpogostejši ukrep, ki hkrati tudi odraža zadovoljivo stanje bolnika, je prehransko svetovanje kliničnega dietetika.

proteini

Na ta način dobijo bolniki osnovna navodila za kritje potreb po beljakovinah in energiji ter potrebi po telesni aktivnosti. Ob odhodu iz ambulante, kjer prejmejo tovrstno svetovanje, pa so vseeno prepuščeni svoji domišljiji in zmožnostim za sledenje tem navodilom.

Ob oceni, da je telesno propadanje preveč izrazito ter da je tudi specifično onkološko zdravljenje pustilo svoj pečat, prehransko svetovanje ni zadostno.

V tem primeru poskusimo poleg osnovnega svetovanja še z uvedbo posebnih hranil, za katere vemo, da imajo poleg hranilnega tudi zdravilni učinek. Največkrat so to omega 3 maščobne kisline, specifične aminokisline, mikrohranila in vitamini (predvsem D).

Kadar tovrstni ukrepi niso zadostni oziroma da ima bolnik subjektivne težave zaradi osnovne bolezni ali specifičnega zdravljenja, največkrat v obliki drisk, bruhanja, neješčosti, infektov, je potreben sprejem na oddelek in dodatno nadomeščanje hranil v žilo.

Do nedavnega je veljalo prepričanje, da mora bolan človek počivati, mirovati, celo ležati.

Vemo, da v akutni fazi obolenja ponavadi res nismo zmožni pretirane telesne aktivnosti. Pomembno je, da na primer bolniki že v bolnišnici pričnejo s fizioterapijo in nato doma nadaljujejo z redno telesno aktivnostjo v obliki uporovne vadbe.

Dokazano je, da uporovna vadba upočasni, ob primernem vnosu beljakovin lahko celo zavre s starostjo povezano propadanje mišične mase. Pri onkoloških bolnikih pa vsaj izboljša izkoristek zaužitih hranil kot gradnikov v obnavljalnih procesih.

Zagotovo je v življenju posameznika eden najtežjih trenutkov prav tisti ob postavitvi diagnoze raka. Soočenje s tem in nato sprejemanje specifičnega zdravljenja z vsemi posledicami zahteva veliko energije tako prizadetega bolnika kot njegovih bližnjih.

Po principu vzporednega zdravljenja s specifično onkološko terapijo in presnovne podpore je optimalno že pred uvedbo zdravljenja pričeti z zadostnim vnosom hranil.

V tem trenutku se glede potrebne dnevne količine beljakovin in energije držimo priporočil za prehrano onkološkega bolnika.

Ob tem ne smemo pozabiti na redno telesno aktivnost. Razumevanje mehanizmov, ki pripeljejo do telesnega propadanja pri kaheksiji, nam omogoča še dodatna terapevtska prijemališča za presnovno podporo.

 

Katja Kogovšek, dr. med.

Enota za klinično prehrano

Onkološki inštitut Ljubljana

Zdravljenje v tujini po novi EU ureditvi
Probiotiki in njihova uporaba pri kronični vnetni črevesni bolezni