alkohol med slovenciPo definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO/SZO) je alkoholizem uživanje večjih količin alkoholnih pijač, več kot leto dni, z izgubo nadzora nad pitjem ter pojavom telesnih, psihičnih in socialnih motenj.
Alkohol je zato najpogostejša in najbolj zlorabljana droga v našem družbeno‐kulturnem okolju.

Je depresor centralnega živčnega sistema, ki z redno uporabo stopnjevano “uspava” delovanje naših višjih možganskih centrov, med njimi tudi centra, povezanega z nadzorom našega vedenja in čustvovanja, kar povzroči sprostitev vedenjskih in čustvenih zadržkov, oziroma “popustitev” zavor.

Kot lahko po statističnih podatkih ugotovimo, je poraba alkohola v Sloveniji razmeroma visoka glede
na ostale države članice EU ‐ 8,8 litra čistega alkohola na leto na prebivalca v letu 2005 (v letu 2004 je
znašala 11,7 litra).

Če upoštevamo zgolj prebivalce, starejše od 15 let, je poraba alkohola znašala 10,3
litra na leto na prebivalca (v letu 2004 13,7 litra). Delež čistega alkohola popitega z vinom je 49,7 %,
pivom 40,1 % in žganimi pijačami 10,1 %. Natančnejši obseg neregistrirane proizvodnje alkohola sicer
ni znan, vendar je ocenjen na 5 do 7 litrov čistega alkohola na leto na prebivalca, starejšega od 15 let.
Kljub temu, da se je poraba alkohola v nekaterih evropskih vinorodnih državah (kot sta npr. Francija
in Španija) občutno zmanjšala v zadnjih 10 do 15 letih, takšnega trenda v Sloveniji ni zaznati. (1)

ALKOHOL
O odkritju alkohola govori arabska legenda, po kateri je nekoč živel alkimist, ki je želel odkriti tak življenjski napoj, ki bo tistemu, ki ga bo popil, zagotovil večno mladost in veselje. Da bi prišel do takega odkritja, se je umaknil v delavnico na svojem vrtu. Ostanke sadja, ki mu ga je prinašala žena, je metal v posodo v kotu svoje delavnice. Čez nekaj časa je opazil, da se je od njih širil omamen vonj.
Odkritje je pritegnilo njegovo pozornost. Odpadke je zavrel in dobil tekočino prijetnega okusa. Ko jo
je zaužil, je dobil občutek, da mu je dala novih moči, zazdelo se mu je, da se želje uresničujejo kar
same od sebe, volja po življenju je rasla, počutil se je pomlajenega. Presenečen in vesel je vzkliknil:
Al‐kohl, kar pomeni dobro, dragoceno. Svoje odkritje je nemudoma razodel drugim ljudem,
prepričan, da je dal človeštvu srečo in bogastvo. Preteklo je več let, ko je nekega večera alkimist
slonel na oknu svoje hiše.

Prevaral se je. Učinek čarobne tekočine je bil varljiv in nevaren. Uničil je
njega in milijone drugih ljudi. Hudo je trpel, ko je gledal neskončno število žrtev svojega odkritja, ki so
jeznih pogledov in s škripajočimi zobmi iztegovale roke, da bi ga zgrabile. Strahotne kletve so mu
polnile ušesa. Obupan se je alkimist vrgel skozi okno.
Alkohol je etil, ki je brezbarvna, lahko hlapljiva in vnetljiva tekočina, prijetnega vonja in pekočega
okusa. Ta nastane z vrenjem sladkornih raztopin različnih vrst sadja in žit, ki vsebujejo sladkor
oziroma škrob. Na ta način nastanejo pijače z največ 18‐odstotno koncentracijo čistega alkohola. Ta
postopek se imenuje alkoholno vrenje ali fermentacija. Pijače z višjim odstotkom alkohola pridobimo
z destilacijo. To so vse žgane pijače. Smrtna doza odraslega človeka znaša okoli 250‐1000 gramov
oziroma za otroka 100‐200 gramov.
Ob zaužitju alkohola ta prehaja neposredno skozi sluznico prebavil v krvni obtok. Porazdeli se
po celem telesu in ima učinek na vse organske sisteme. Takoj sledi izločanje alkoholnih delcev z
izločanje ali z izgorevanjem. Manjša količina alkohola se izloči v nespremenjeni obliki preko
izdihanega zraka, seča, slino in znojem. Večine pa jetra razgradijo na končni sestavini vodo in ogljikov
dioksid.

SINDROM ODVISNOSTI OD ALKOHOLA (SOA)
Bolnik s SOA je človek, ki je bodisi od alkohola odvisen bodisi ima kakršnekoli težave zaradi pitja
alkoholnih pijač. Te težave se lahko pojavijo tako na telesnem, duševnem, medosebnem, delovnem
ter širše družbenem področju.
Pri SOA torej govorimo o skupku bolezenskih znakov, ki označujejo odvisnost od alkohola, pri čemer
sploh ni nujno, da so vsi znaki vedno prisotni ali pa enako jasno izraženi. Ti znaki so: (2)
– oženje pivskega repertoarja
– prevladovanje vedenja, usmerjenega v iskanje priložnosti za pitje
– povečana toleranca
– abstinenčni znaki
– izogibanje abstinenčnim znakom
– zavedanje siljenja k pitju
– okvarjena kontrola nad količino zaužite alkoholne pijače
– ponovno pitje alkoholnih pijač po daljšem obdobju abstinence
Razširjenost
SZO šteje SOA za enega hujših problemov današnjega sveta. Kot družbeno škodljiv pojav je namreč v
večini razvitih držav po pomembnosti na prvem mestu, kot zdravstveni problem pa je po pogostnosti
obolevanja na tretjem mestu, takoj za boleznimi srca in ožilja ter rakastimi obolenji.

Vzroki
Ko se sprašujemo o okoliščinah in vzrokih nastanka tako zlorabe kot odvisnosti, upoštevamo tri
dejavnike, ki jih je opisal Kielholz (1972) in jih zajel v trikotnik:
ČLOVEK
– biokemične lastnosti
– fiziološke lastnosti
– osebnostne lastnosti
– odnosne lastnosti
– življenjski slog
ODVISNOST OD ALKOHOLA
OKOLJE
– tradicija in verovanje
– vrednote
– civilizacijski vzorci
– družina
– šola
ALKOHOL
– kemične lastnosti
– vplivi na možgane
Človek
S svojimi telesnimi in duševnimi lastnostmi, ki ustvarjajo njegovo dovzetnost za blagodejne učinke
alkohola in nagnjenost k odvisnosti. Človek je tudi tisti, ki je najbolj spremenljiv.
Okolje
Pomembno vpliva na nastanek in razvoj odvisnosti zaradi običajev, verovanja in stališč, ki bodisi
spodbujajo pitje bodisi ga zavirajo. Pri tem ima pogosto vlogo družina, iz katere črpamo sistem
vrednot in v kateri oblikujemo lastne vedenjske vzorce.
Alkohol
Je povezan z znanimi farmakološkimi učinki: je najboljši blažilec notranjih napetosti, lahko dostopen
in hitrega delovanja. Ti učinki ga obenem delajo zelo privlačnega in zelo nevarnega: ni namreč
drugega tako široko dostopnega sredstva, ki bi tako hitro spremenilo človekovo počutje in
razpoloženje, njegovo doživljanje resničnosti in njegovo vedenje.
Vrste odvisnosti
Ko se srečujemo z odvisnimi osebami in jih pobliže spoznavamo, kmalu ugotovimo, da jih po
nekaterih značilnostih, med katerimi najbolj izstopa odnos do alkoholne pijače in s tem povezan
način pitja, lahko razdelimo v dve glavni skupini, ki sta v tesni vzročni povezavi s prevladujočo vrsto
odvisnosti od alkohola.

Pri SOA opisujemo:
– Duševno odvisnost: je stanje, v katerem alkohol povzroči občutek zadovoljstva in obenem
potrebo po stalnem uživanju alkoholnih pijač z namenom doseganja ugodja in hkratnega
izogibanja neugodju.
– Telesna odvisnost: je stanje, ki kaže z jasno izraženimi telesnimi motnjami, če telo ne dobi
alkohola.
POTENCIALNE POSLEDICE SOA
Posledice SOA‐ja razvrščamo v tri večje skupine: družinske posledice, zdravstvene posledice in
ekonomske posledice.
Družbene posledice
Spremembe v družini
V družini, obremenjeni z odvisnostjo od alkohola, nastopijo motnje, kot posledica vse pogostejših
prepirov z najbližjimi svojci prihaja do ohlajanja pozitivnih čustvenih odnosov v družini. Mnogo je
odvisnih ljudi, ki postanejo ljubosumni. Nekoč pozoren in dostojen mož in oče postane čez čas grob,
nasilen in prostaški. Vse to se lahko stopnjuje do grobih fizičnih obračunavanj z ženo, otroki, lastnimi
starši. Poleg teh drastičnih pojavov pa ne moremo mimo škode, ki jo odvisna oseba povzroči pri vzgoji
svojih otrok. Znano je, da vzgoja otrok v dobršni meri temelji na posnemanju staršev.

Ta proces pa je v družini z odvisnimi člani moten, kar lahko pri otrocih povzroči vrsto duševnih težav. Šolski uspeh teh
otrok je marsikdaj slabši. Ti otroci pogosteje kažejo vedenjske motnje, ki gredo do prestopništva,
prostitucije, odvisnega vedenja in sploh spora z družbenimi normami. Vse to jasno dokazuje, da
pomeni alkohol v domači hiši velikansko nevarnost za vzgojo in normalen razvoj otrok ter
mladostnikov.
Spremembe na delavnem mestu
Značilne osebnostne deformacije, kot so: nezanesljivost, površnost, prepirljivost, laganje itd.,
pomembno vplivajo na človekov položaj v delovni skupini, pa tudi na počutje njegovih delovnih
tovarišev.
Zaradi stalne ali občasne vinjenosti in zaradi slabega počutja, posebno ko preživlja mačka, slabše
dela. Pa tudi povsem trezen je običajno pri delu manj učinkovit, ker je telesno izčrpan in bolan.
Delovni tovariši pogosto povsem upravičeno negodujejo, ker so sami primorani opravljati tudi
njegovo delo oziroma popravljati napake, ki jih je napravil zaradi površnosti in malomarnosti.
Ko pride pozneje zaradi napredovanja bolezni do več dni trajajočega popivanja, začne bolnik izostajati
z dela.

S tem ne povzroča samo običajnih motenj v delovnem procesu, temveč tudi vnaša napetost in
nezadovoljstvo v svojo delovno skupino. Razumljivo je, da so ga sodelavci počasi siti in zahtevajo
učinkovito ukrepanje, če seveda sami nimajo problemov z alkoholom. V nasprotnem primeru pa drug
drugega ščitijo in otežujejo reševanje tovrstnih težav v delovni organizaciji.
Spremembe v širši družbeni skupnosti
Zaradi čedalje bolj motečega obnašanja, ki ne ostaja več skrito za domačimi zidovi, se človekov
položaj v družbi nasploh vse bolj slabša. Zaradi neiskrenosti in dvoličnosti mu sicer neposredno le
malokdo kaj reče. V njegovi prisotnosti so tiho in se mu prilagodijo, sicer pa se ga izogibajo, na skrivaj
opravljajo in nasploh “zahtevajo”, naj “družba” vendarle kaj ukrene.
Okvare posameznih organov
Najbolj pogosta obolenja, ki jih srečujemo pri bolnikih odvisni od alkohola so: okvare jeter, okvare
trebušne slinavke, okvare srca in ožilja, spremembe na obrazu in koži, okvare živčnega tkiva.

 

Okvare jeter
Obolenje jeter se prične s kopičenjem maščobe v celicah zaradi motenega prometa maščobnih snovi.
Jetra so povečana in trda. Če v tej fazi, ki lahko traja tudi dalj časa, prizadeti preneha piti, si jetra
kmalu opomorejo in povrnejo v normalno stanje.
Če pa s pitjem nadaljuje, postanejo okvare tolikšne, da pričnejo celice. Polagoma propade vse več
jetrnih celic, tako da jih pri napredovani bolezni nazadnje ostane premalo, da bi jetra zadovoljivo
opravljala svoje naloge. Sama bolezen postopoma, toda nezadržno napreduje in traja dolgo vrsto let,
preden pride do usodnega konca. Jetra se postopoma krčijo, gubajo. Na mestu, kjer so bile včasih
jetrne celice, najdemo zdaj brazgotinasto tkivo (ciroza).

Znaki samozastrupitve se pokažejo šele
takrat, ko je bolezen že močno napredovala. Ti znaki so: blažja rumenica, prebavne motnje, bolečine
na desni strani gornjega dela trebuha. Kasneje se prične v trebušni votlini nabirati tekočina, noge
zatekajo in tako dalje. Končni vzrok smrti je raznoter, najpogosteje pa je to že omenjena zastrupitev,
ki vodi preko zaspanosti do globoke nezavesti, v kateri bolnik umre.
Okvare trebušne slinavke
Zaradi stalnega posrednega učinka alkohola na žlezno tkivo se produkti izločajo v prekomerni količini.
Ti se kopičijo v žleznih vodih, ki se zamašijo. Posledica tega je vnetje in razkroj tkiva. Edina uspešna
terapija pa je abstinenca alkohola.
Okvare srca in ožilja

Okvare srca so pri osebah, odvisnih od alkohola, mnogo pogostejše, kot to običajno mislimo, in se
kažejo predvsem v degenerativnih spremembah, ki nastajajo v srčni mišici in povzročajo njeno
slabenje. Zaradi motenj na ožilju imajo ti bolniki mnogokrat zvišan krvni pritisk.
Eno z drugim nam pojasni, zakaj je prav srčna kap pogosto vzrok smrti pri ljudeh, odvisnih od
alkohola.
Spremembe na obrazu in koži
Te spremembe so tako značilne, da z nekaj izkušnjami lahko postavimo diagnozo ali vsaj resno
pomislimo nanjo že na prvi pogled. Znana je slika klasičnega pijančka, zabuhlega obraza, z modrikasto
barvo zlasti nosu in lic, prepredenih z razširjenimi malimi žilicami, motnih in krvavih oči. Koža postane
sčasoma suha, luskinasta, razpokana in stanjšana s pogostimi podkožnimi krvavitvami.
Okvare živčnega tkiva
Ker je živčevje zelo občutljivo na alkohol in na pomanjkanje vitaminov, je pri bolnikih, odvisnih od
alkohola, to tkivo redno bolj ali manj okvarjeno. Posledica so različna obolenja živčevja. Polinevritis je
ena najbolj pogostih komplikacij odvisnosti od alkohola, do katere pride predvsem zaradi
pomanjkanja vitamina B1.
Bolezenski znaki se navadno razvijajo postopoma. V ospredju so vsaj v začetku motnje občutljivosti:
odrevenelost, zbadanje, ščemenje po udih, mravljinčenje, krčevite bolečine v mišičju meč in to
predvsem ponoči.
Zelo značilna je preobčutljivost kože, zlasti podplatov, pa tudi sicer okončin. Tudi sami živci postajajo
vedno bolj boleči na pritisk. Že sama teža odeje lahko izzove močne bolečine. Čez čas lahko ta
preobčutljivost preide v zmanjšano občudjivost ali celo neobčudjivost. Motnje se stopnjujejo. Čez čas
pride do prekrvavitvenih in prehrambnih motenj v koži in mišicah, ki se hitro utrujajo, oslabijo, kot bi
se posušile. Okončine postanejo okorne. Takega bolnika že od daleč spoznamo po značilni negotovi,
širokotirni hoji. Včasih se stanje tako poslabša, da pride do ohromitev.
Duševne komplikacije ali alkoholne psihoze


Alkoholni bledež
Je najpogostejša akutna duševna komplikacija alkoholizma, saj mu pripada kar 84 % vseh primerov
alkoholnih psihoz. Javlja se po najmanj petih letih rednega prekomernega uživanja alkoholnih pijač. Iz
izkušenj pa vemo, da obolevajo le nekateri (približno 10 %). Odločilna pri tem je verjetno individualna
dispozicija za alkoholni bledež, na kar vplivajo dedni dejavniki. Na to kažejo opazovanja, da obolevajo
za delirijem sorojenci delirantov sedemkrat pogosteje kot sorojenci nedelirantnih oseb. (2)
Korzakov sindrom
Ta psihoza se v večini primerov začenja z alkoholnim bledežem, ki v tem primeru zelo počasi
izzveneva in preide v organsko demenco alkoholnega izvora. V ospredju sta obsežna izguba
kratkoročnega spomina in nezmožnost učenja novih vsebin, kar vpliva na slabo časovno orientiranost.
Bolniki so tako prizadeti, da kar sproti pozabljajo, kar doživljajo. Te spominske vrzeli navadno
izpolnjujejo s konfabulacijami. Sčasoma se te spominske motnje nekoliko omilijo, bolnik pa ne deluje
več tako mučno in betežno. Čustveno so bolniki vsaj v začetku prešerni, kasneje pa se nabodrenost sprevrže celo v popolno ravnodušnost. Orientirani so bolj slabo, zlasti so ‘”skregani” s časom.

Že najmanjši duševni napor jih hudo izčrpa.
Alkoholna halucinoza
Po svoji simptomatiki je v marsičem nasprotje alkoholnega bledeža. V ospredju so predvsem slušne
halucinacije: pacient sliši, kako se glasovi med seboj pogovarjajo o njem. Vsebina teh pogovorov je
zanj običajno neprijetna: obravnavajo razne njegove napake, mu pretijo, razpravljajo, kako bodo njega in njegove svojce uničili. Značilno je, da se ti glasovi neredko oglašajo v ritmu urnega tiktakanja.

Vsebini halucinacij utreza tudi bolnikovo čustveno reagiranje. Običajno gaje zelo strah. Pacient poskuša zbežati svojim sovražnikom, zato mnogi veliko potujejo. Pred svojimi dozdevnimi preganjalci se lahko zabarikadirajo, včasih tudi store samomor. Ti bolniki, ki pogosto trpijo zaradi zasledovalnih blodnih misli, so sicer orientirani in lucidni in se je mogoče z njimi urejeno in normalno pogovarjati.

Večina halucinoz izzveni v nekaj dnevih ali par tednih, v kolikor motnje trajajo še po šestih mesecih, je potrebno računati s trajnimi duševnimi posledicami.

Patološka ljubosumnost
Pri osebah, odvisnih od alkohola, zlasti po štiridesetem letu, se včasih javljajo Ijubosumnostne blodne misli. Bolnikom v kronični fazi ugaša potenca (spolna moč), poželenje pa često poraste. Zena se iz razumljivih razlogov res brani intimnih stikov, tako da prihaja do nesporazumov, ki v alkoholiku vse bolj utrjujejo misel o ženini nezvestobi. Razvije se ljubosumnostna blodnjavost.

Alkoholna bebavost
Po podatkih zagrebškega alkohologa dr. V. Hudolina povzroči dolgotrajna zloraba alkohola pri 90 % pivcev očitno atrofijo možganskega tkiva, ki je delno posledica toksičnega delovanja alkohola na možganske celice in delno posledica jetrne okvare. V ospredju je okvara intelekta. Tako je prizadeto razumevanje, dojemanje, pomnjenje, presoja itd. Z nadaljevanjem pitja se stanje slabša in sčasoma lahko postane človek tako betežen in nebogljen, da je potreben stalne nege in varstva v ustrezni ustanovi. Z abstinenco pa je mogoče doseči delno izboljšanje znakov. (2)

• Božjast
Znano je, da pri osebah, odvisnih od alkohola, v nekaterih obdobjih bolezni razmeroma pogosto pride do božjastnih napadov. Tako, na primer, pri akutni zastrupitvi, patološki pijanosti in med delirijem.

Takšni posamezni napadi prenehajo kmalu potem, ko mine pijanost ali je bolnik iz delirija, in se tudi pozneje nikoli več ne ponovijo, če ostane trezen. V takih primerih sklepamo, daje bil edini vzrok napadov akutno neposredno toksično delovanje alkohola na možgane. Če bolnik še naprej uživa alkoholne pijače, se taki napadi z razvojem bolezni odvisnosti pojavljajo vedno pogosteje. (2)

Komorbidnost pri odvisnosti od alkohola

O komorbidnosti govorimo, ko pri neki osebi ugotovimo sočasno prisotnost odvisnosti od alkohola in drugo psihiatrično motnjo. Stanje je znano tudi kot dvojna diagnoza, te bolnike pa poimenujemo pacienti z dvojno diagnozo.

SOA in komorbidne motnje so lahko povezane na več načinov:
– SOA in psihiatrična motnja se lahko naključno pojavita skupaj, sočasno ali zaporedno;
– SOA lahko povzroča določeno psihiatrično motnjo ali povečuje njeno resnost; psihiatrična
motnja lahko povzroča SOA ali povečuje njegovo resnost;
– SOA in psihiatrično motnjo povzroča vsako zase nek tretji vzrok;
– raba alkohola ali abstinenca lahko povzročata simptome, ki posnemajo tiste pri neodvisni
psihiatrični motnji.

Ne glede na način povezave med motnjama ena motnja vpliva na potek in izid zdravljenja druge.

V skupino “dvojnih diagnoz” uvrščajo: depresivnost, anksioznost, psihotične motnje, osebnostne motnje, motnje hranjenja, hazardiranje in zlorabo ali odvisnost od drugih psihoakdvnih snovi. (4)

Ekonomske posledice
Odvisnost od alkohola s svojimi mnogoterimi posledicami povzroča v družbi tudi nemajhno gmotno škodo, ki jo je sicer nemogoče točno izračunati, jo pa lahko zaslutimo, če pomislimo: (2,4)
– da prihaja do trošenja denarja za alkoholne pijače in popivanje, namesto da bi ta denar
koristneje porabili v dobro posameznika in njegove družine;
– da se velika sredstva namenjajo za programe zdravljenja odvisnosti od alkohola, še mnogo
večja pa za urejanje najrazličnejših posledic dolgoletnega prekomernega pitja;
– le približno lahko ocenimo škodo, ki nastaja v proizvodnji zaradi izostajanja z dela,
pogostejših in daljših bolniških odsotnosti, prezgodnjega izpada iz delovnega procesa,
nezmožnosti za delo in posledične invalidske upokojitve ipd.;
– težko je oceniti materialno škodo, do katere prihaja zaradi malomarnosti, neodgovornosti,
nepazljivosti, nereda in nediscipline, povezanimi z uživanjem alkohola med delovnim procesom;
– nemogoče je finančno ovrednotiti škodo zaradi poškodovanih, invalidov in mrtvih v prometnih in delovnih nesrečah, ki jim je botroval alkohol, saj tovrstne podatke prikrivajo.

ZAKLJUČEK
Alkoholizem in z njim povezane bolezni in težave povzročajo v današnjem svetu veliko gorja. SAO povzroča veliko bolezni tako duševnega kot tudi telesnega izvora.

Kot lahko iz statističnih podatkov razberemo, se problem alkoholizma iz leta v leto povečuje, zato bi moralo zdravstvo nameniti ogroženim skupinam ljudi več časa in denarja za preventivo ‐ preprečevanje alkoholizma. Najino mnenje je to, da bi morali v državi zakonsko omejiti prodajo alkohola na posamezno osebo, ter imeti strožjo kontrolo nad neprijavljenim alkoholom. S tem bi zmanjšali problem alkoholizma na vseh ravneh.

LITERATURA
1) Republika Slovenija, ministrstvo za zdravje. Slovenija, eu.
http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/javno_zdravje/sektor_za_krepitev_zdravja_in_
zdrav_zivljenjski_slog/alkohol/slovenija_eu/
2) Aleksander M. Odvisnost od alkohola: Razvoj in zdravljenje. Idrija: Bogataj, 2007.
3) PHEPA. Alkohol in osnovno zdravstvo: Klinične smernice za zgodnje odkrivanje tveganega in
škodljivega pitja in kratki ukrepi. Ljubljana: Medicinska fakulteta, katedra za družinsko
medicino, 2006.
4) Ruiz P.,Strain E. C., Langrod J. G. The Substance Abuse Handbook. Philadelphia: a Wolters
Kluwer business, 2007

Svetovni dan zdravja 2014 - Majhen ugriz - velika težava
Pomen zgodnjega oživljanja: Temeljni postopki oživljanja in uporaba AED defibrilatorja