probiotikProbiotiki. Kaj pravzaprav so probiotiki? Lahko bi po domače dejali, da so probiotiki varen objem dobrih bakterij = dobre bakterije za dobro življenje. Izboljšujejo delovanje prebavnega trakta.


ČREVESNA MIKROFLORA
Črevesna mikroflora je eden izmed najbolj kompleksnih mikrobnih ekosistemov, ki jih poznamo, saj jo sestavlja okoli 1250 različnih filotipov črevesnih bakterij. Kar 85% le the je nujno potrebnih za normalno delovanje črevesja. V manjšem številu pa so v črevesju prisotne tudi potencialno patogene bakterije. Mikrofloro prebavil, ki jo sestavlja okoli 1014 bakterij.

Vse pogosteje imenujemo kar notranji organ, saj opravlja življenjsko pomembne funkcije: pomaga pri razgradnji hrane in s tem pridobivanju hranil, ščiti pred škodljivimi bakterijami in toksičnimi snovmi ter uči in usmerja imunski sistem. Na sestavo in velikost mikrobne populacije vpliva veliko dejavnikov. Število mikroorganizmov se razlikuje glede na posamezen del prebavnega trektaV želodcu in dvanajstniku je zaradi neugodnih razmer število mikroorganizmov nižje. Število se nato v črevesju povečuje, v tankem črevesju je okoli 106 – 1010 mikroorgnizmov, največje število pa doseže v debelem črevesju (1012/g). Na mikrofloro pa vpliva tudi prehrana, zdravila, okužbe, bolezen in stres.

OBLIKOVANJE ČREVESNE MIKROFLORE
Ko smo bili v trebuhu naših mater, smo dejansko bivali v sterilnem okolju. Poselitev prebavil z mikroorganizmi se prične ob rojstvu, saj takrat pridemo v stik z okoljem, ki je močno poseljeno z mikroorganizmi. Novorojenček z materinim mlekom dobi hranila in snovi, ki so pomembna za rast in razvoj, poleg tega pa so notri tudi snovi, ki ga ščitijo okužbami.

Materino mleko je ključni dejavnik pri vzpostavljanju, razvoju in oblikovanju črevesne mikroflore dojenčka. Dolgo pa je veljalo, da je materino mleko sterilno in da sodi med glavne vire okužbe pri normalno rojenih otrocih materina vagina. Šele novejše študije so materinemu mleku dale pravi pomen, saj je le to izvor mikrobne okužbe dojenčkovih prebavil. Podatki v strokovni literaturi navajajo, da dojenček z 800 ml mleka zaužije od 105 do 107 bakterij, kar pomeni, da ga mleko neprekinjeno oskrbuje z mikroorganizmi. Črevesna mikroflora pa se izoblikuje in postane stabilna nekje do drugega leta starosti.

PORUŠENJE ČREVESNE MIKROFLORE
Spremememba prehrane, stres, poškodbe, bolezen, uporaba antibiotikov, pa tudi pretirana higiena spremeni črevesno mikrofloro. Ko pride do porušenja črevesne mikroblore običajno zbolimo. S spremembo lokalnega ekosistema se spremeni tudi funkcija črevesne pregrade.
Bakterije ter njihovi produkti lahko tako neposredno dosežejo organe izven črevesja (mehanizem bakterijske translokacije), kar lahko vodi do resnih okužb. Črevesno mikrofloro lahko spremenimo s pomočjo antibiotikiov, probiotikov (koristne bakterije) in prebiotikiov (prehranske komponente, ki spodbujajo rast in povečajo metabolno aktivnostkoristnih bakterij). Lahko pa uporabimo tudi kombinacija teh metod (simbiotiki).

KAJ STORIMO, ČE SE ČREVESNA MIKROFLORA PORUŠI?
Kadar je gostiteljeva fiziologija prizadeta je zelo dobrodošla ustrezna probiotična podpora.

PROBIOTIKI
Probiotike opisujemo kot žive mikroorganizme, ki imajo ugodne učinke na zdravje gostitelja, če jih zaužije v zadostni količini, pri čemer je pomembno, da je učinke možno znanstveno dokazati. Probiotiki niso sposobni trajno kolonizirati črevesja, zato jih je treba s prehrano vnašati konstantno (dnevni vnos min. 109–1010 živih probiotičnih mikroorganizmov), sposobni pa so se začasno pripeti na črevesne epitelne celice. Gre za nepatogene in netoksične bakterije, ki ne smejo povzročati sistemskih okužb in prebavnih težav.

Probiotičen sev mora ostati metabolno aktiven vse do prebavnega trakta, mora biti odporen na prebavo v želodcu in na žolčne soli. Sevi morajo biti natančno taksonomsko identificirani, zaželjeno je, da so humani izolat ter morajo biti genetsko stabilni, ne smejo vsebovati prenosljivih genov (plazmidov) za odpornost proti antibiotikom, vendar morajo biti nanje občutljivi.

ZGODOVINA PROBIOTIKOV
Že v 1. stoletju pred našim štetjem je Pilij v starem Rimu pisal o uporabi izdelkov iz fermentiranega mleka pri zdravljenju driske.

Začetnik sodobnega koncepta probiotikov pa je Elie Metchnikoff, ruski Nobelov nagrajenec, ki je delal na inštitutu L. Pasteur v Parizu, ki je mlečnokislinskim bakterijam pripisal pomembno vlogo pri vzdrževanju zdravja, saj naj bi zavirale »gnilobni tip« fermentacij v črevesju. Isti znanstvenik je visoko starost, ki so jo dosegli nekateri azijski in balkanski narodi, pripisal njihovemu načinu prehranjevanja, ki je vključeval vekike koičine fermentiranega mleka ( jogurt, kefir).

V istem obdobju je o pomembni vlogi specifičnih bakterij pri vzdrževanju zdravja govoril Tissier, odkritelj bifidobakterij pri dojenih otrocih. Že leta 1906 je namreč poročal o ugodnih kliničnih učinkih moduliranja mikroflore pri otrocih s črevesnimi infekcijami in trdil, da lahko bifidobakterije »izrinejo« patogene bakterije. Kljub temu pa sta izraz PROBIOTIK (pro bios- gr. za življenje) prva uporabila Lilly in Stillwell leta 1965 za opis substanc, ki jih proizvaja en mikroorganizem in stimulirajo rast drugih mikroorganizmov.
Osnovno definicijo za probiotik pa je postavil Fuller leta 1989. Ta je opisal probiotik kot »živ mikrobni dodatek krmi, ki ugodno vpliva na žival gostiteljico, z izboljšanjem njenega črevesnega mikrobnega ravnotežja«. 1991 so definicijo razširili na uporabo v humani prehrani (Huis in’t Veld in Havenaar, 1991). »Probiotik je mono ali mešana kultura živih mikroorganizmov, ki učinkujejo koristno na človeka ali žival z izboljšanjem lastnosti obstoječe (lastne) mikroflore. Leta 1998 so bili probiotiki uvrščeni med funkcionalno hrano, zato so ponovno spremenili definicijo. »Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki zaužiti v določenem številu učinkujejo ne samo na osnovno prehrano/metabolizem temveč imajo tudi zdravilne učinke.

probiotiki

MIKROORGANIZMI, KI IMAJO LASTNOST PROBIOTIKOV
V večini primerov gre tu za bakterije iz rodi Lactobacillus in Bifidobacterium ter Enterococcus, kot uspešne pa so se izkazale tudi Escherichia coli Nissle 1917 in nekatere kvasovke. Vedno se tudi poraja vprašanje ali izbrati preparat, ki vsebuje le en sev ali tistega z več sevi. Znanstveniki običajno najprej raziščejo posamezni sev in določijo v kakšnem odmerku ima le ta ugoden učinek na telo. Z združevajnem večih sevov v preparatu, pa želijo doseči sinergistični učinek. Primer: Sev A v črevo izloča antibiotično snov, ki zavira rast patogrnege bakterije, ki povzroča drisko. Sev B pa sbodbuja delovanje imunskega sistema.

Vsak sev ima sam zase nek ugoden učinek na človeka, če pa ta seva združimo lahko izboljšamo učinek, torej bosta združena seva učinkovitejša pri boju s patogeno bakterijo, ki povzroča težavo. Dejstvo pa je, da vedno izberemo probiotik glede na problem, ki ga imamo (driska, vetrovi, kronično črevesno vnetje, alergija).

NAJPOMEMBNEJŠI MEHANIZMI DELOVANJA PROBIOTIKOV
Pri procesu fermentacije se s pomočjo mikroorganizmov v črevesju tvorijo kratkoverižne maščobne kisline, ki ojačajo epitelno pregrado črevesne stene ter pospešijo njeno obnovo ter rast. Seveda pa lahko pri procesu fermentacije nastanejo tudi človeku škodljive snovi. Če pa pogledamo probiotike imajo le-ti take presnovne sposobnosti, ki so ugodne za človeka.

Črevesna sluznica nas ščiti antigeni in mikroorganizmi, ki jih v telo dobmo s hrano. Probiotiki pa so sposobni s patogenimi bakterijami tekmovati za mesto na črevesni sluznici ter z njimi tekmovati za hranilne snovi. Povečanje števila patogenih bakterij v črevesju namreč vodi v okužbo. Znano pa je tudi, da probiotiki izločajo v črevo antibiotične snovi, ki preprečujejo razrast patogenih bakterij.
Probiotiki uravnavajo ravnovesje obrambnih mehanizmov, saj so ti sposobni aktivirati imunske celice in tako usmerijo imunske mehanizme proti kroničnim okužbam. Ne smemo pozabiti dejstva, da je kar 70% imunskega sistema v črevesju. Na eni strain so probiotiki sposobni vzpodbujati delovanje imunskega sistema, po drugi pa uravnavajo pretiran imunski odziv na običajne okolijske dejavnike, ki pa se kaže v bolezenskih razmerah kot kronično črevesno vnetje.


PRI KATERIH BOLEZNIH SO PROBIOTIKI UČINKOVITI
Probiotiki so se izkazali kot učinkoviti pri številnih problemih, kot so akutni enteritism driska zaradi uživanja antibiotikov, ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen, pouchitis, sindrom razdražljivega črevesa, alergije, okužbe sečil, bakterijski vaginitis, okužbe dihal, preprečevanju raka…Danes pa bi se predvsem osredotočila na učinke probiotikov pri kronični vnetni črevesni bolezni.

CRHONOVA BOLEZEN
Crohnova bolezen je kronična bolezen in glavni cilj zdravljenja je doseči remisijo in le-to vzdrževati. Žal pa ima zdravljenje številne stranske učinke in želja je seveda zdraviti s čim manjšimi stranskimi učinki ter predvsem izboljšati kvaliteto življenja bolnikov.
Probiotiki imajo imunomodulacijski učinek predvsem na tvorbo citokinov in posredno na zmanjšanje vnetja pri Crohnovi bolezni. Vendar večina proučevanih probiotičnih sevov doslej ni bila učinkovita pri doseganju ali ohranjanju remisije pri bolnikih s Crohnovo boleznijo, zato je zaenkrat premalo dokazov o koristnosti probiotikov pri zdravljenju Crohnove bolezni. Tudi simbiotiki (probiotik + prebiotik) se niso izkazali kot učinkoviti.

ULCEROZNI KOLITIS
Tudi ulcerozni kolitis je kronična bolezen in glavni cilj zdravljenja je doseči remisijo in le-to vzdrževati ter zagotoviti čim boljšo kvaliteto življenja bolnikov.
Študije, kjer so želeli inducirati remisijo z uporabo probiotikov ali uporabo kombinacje konvencionalne terapije in probiotika, niso pokazale statistično pomembne razike v doseganju remisije. Trenutno ni dokazov, ki bi pokazali, da je uporaba probiotikov superiorna.
V kliničnih študijah so se E. coli Nissle 1917, Lactobacillus GG in koktajli različnih probiotikov izkazali kot učinkoviti. Probiotiki so se pokazali kot učinkoviti in varni pri vzdrževanju remisije, vendar ni statistično pomembnih razlik v primerjavi z uporabo zlatega standard mesalazina. Potrebnih je bistveno več študij, ki bi utegnile pokazati dobro terapevtsko možnost za preprečevanje ponovitev bolezni v tej skupini bolnikov.

POUCHITIS
Okoli 25–30 % bolnikov z ulceroznim kolitisom potrebuje operativni poseg z odstranitvnijo debelega črevesa in nadomestnim umetnim pouchem, ki je narejen iz spodnjega dela tankega črevesa. Pri približno 40–60% tistih, ki opravijo operacijo, se v roku 10 let razvije pouchitis. Probiotiki pa so se tu izkazali kot zelo učinkoviti pri vzdrževanju remisije pouchitisa. Predvsem sta se v študijah zelo dobro izkazala Lactobacillus rhamnosus GG in koktail probiotikov.

DRISKA ZARADI UŽIVANJA ANTIBIOTIKOV
Uporaba probiotikov za preprečevanje drisk zaradi antibiotičnega zdravljenja temelji na domnevi, da driska povzroča porušenje črevesne flore. Driska se pri uporabi antibiotikov razvije v 5–30% populacije, bolniki s KVČB pa so še nekoliko bolj dovzetni. Najbolj učinkovita probiotika pri preprečevanju driske zaradi antibiotičnega zdravljenja sta Lactobacillus rhamnosus GG in Saccharomyces boulardii. Mešanice različnih probiotičnihsevov so se tudi izkazale učinkovite pri zmanjševanju tveganja za razvoj driske.

PROBIOTIČNI IZDELKI NA TRŽIŠČU
Na tržišču je trenutno cela poplava probiotičnih izdelkov, zato moramo biti pri nakupu le-the previdni. Probiotike najdemo v razlišnih oblikah, in sicer kot fermentirane mlečne izdelki s probiotičnimi bakterijami, druga fermentirana in nefermentirana živila, katerim so dodani probiotiki ter prehranski dodatki in zdravila brez recepta, ki so v obliki tablet, kapsul, pastil in praškov.

Probiotični izdelki, pa naj gre za živila ali prehranska dopolnila, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

1. Izdelki morajo biti varni.

2. Če so navedeni učinki na zdravje, morajo biti ti ustrezno dokazani (v kliničnih raziskavah na ljudeh).

3. Izdelki morajo biti jasno in natančno označeni, tako da je potrošnik ob nakupu nedvoumno seznanjen z vsebino izdelka.

Kupcu prijazna deklaracija bi morala vsebovati naslednje informacije:

• zaznamek, ali so prisotne žive bakterije,

• natančen opis bakterij,

• velikost populacije posameznega bakterijskega seva, zapisane v enotah, razumljivih
porabniku in strokovno pravilnih,

• minimalno količino izdelka/bakterij, ki še ima zdravju koristne učinke,

• natančno vsebnost bakterij za obdobje, ko je izdelek na trgu, torej do konca roka
obstojnosti in ne samo podatek o številu bakterij v svežem izdelku,

• navedba ciljne populacije, ki ji je izdelek namenjen, navedba, kdo naj se posvetuje z
zdravnikom pred uporabo izdelka.

ZAKLJUČEK
Kronična vnetna črevesna bolezen je bolezen prebavnega trakta, kjer pride do kroničnega vnetnega odziva na črevesne mikrobe pri ljudeh, ki so genetsko dovzetni. V teoriji imajo probiotiki številne učinke, ki bi se utegnili izkazati bodisi pri doseganju kot pri vzdrževanju remisije kronične vnetne črevesne bolezni.

Trenutno je potrebnih še veliko študij na večjem številu bolnikov. V primeru  jemanja antibiotikov pa je tudi pri bolnikih s KVČB priporočeno sočasno jemanje probiotikov. Vedno pa se najprej vprašajte: »S kakšnim  namenom želim jemati probiotik?«. To je edini način, da boste izbrali ustrezen izdelek.

Ne smemo pa pozabiti dejstva, da je vsak bolnik individum in da bodo probiotiki pri posamezniku učinkoviti pri drugemu pa lahko pride tudi do neželenih stranskih učinkov. Preden pričnete z uživanjem probiotikov, skrbno izberite izdelek in se o uporabi le tega posvetujte z zdavnikom.

Prehrana in onkološki bolnik
Cepljenje proti gripi