Zemanta Related Posts Thumbnail»Proces staranja se začenja od oploditve. Potem pa se vse življenj vrstijo spremembe, ki jih lahko imamo za staranje. V prvi polovici življenja jim pravimo zorenje, v drugi polovici pa staranje« (enciklopedija Britannica).

Starost in sivi lasje v kombinaciji z upočasnjenimi telesnimi funkcijami  ne pomenijo, da se moramo počutiti stare, da moramo biti osamljeni, depresivni in nostalgični.

Na staranje, kot tudi na dojemanje vsega okoli nas, vpliva predvsem naše zaznavanje. Ob tem pogosti nastopa predsodek, starizem (angl. ageizem).

Srednja leta delimo v tri pod obdobja:

• zgodnja srednja leta; 26-35 let,
• osrednja srednja leta; 36-50 let,
• pozna srednja leta; 51-65 let.

Proces staranja, ki se prične po 65 letu starosti, je označen kot obdobje, ko postopno propada telesna zgradba in pešajo telesne funkcije, se zmanjšujejo adaptacijske sposobnosti in se zveča verjetnost smrti.

staranje

V slovenskem prostoru staranje opredeljujemo kot:

• zgodnje starostno obdobje; 64-74 let,
• srednje starostno obdobje; 75-84 let,
• pozno starostno obdobje; od 85 let.

S starostjo nastopijo biološke in psihološke spremembe, ter spremenjena socialna mreža.

Med biološke spremembe sodijo spremembe:

• na koži; postane ohlapna, nagubana, hiperpigmentirana, prosojna, tanjša, manj elastična,
• oslabljena je kostnina, pojavi se mišična atrofija,
• zaradi zmanjšane elastičnosti postane krvožilni sistem (predvsem aorta in arterije) bolj tog, zmanjša se funkcija avtonomnega živčevja (ortostatska hipotenzija),
• zmanjša se pljučna kapaciteta (manjša raztegljivosti prsnega koša), zmanjša se elastičnosti pljučnega tkiva (večja poraba energije za dihanje), zmanjša se zmožnost izkašljevanja (čiščenje dihalnih poti),
• zmanjša se teža možganskega tkiva (propad nevronov centralnega živčnega sistema) in posledično se podaljša reakcijski čas, refleksi so slabši, nastopijo spremembe v ravnotežju, vonjanju, okušanju, zaznavanju dotika, sposobnosti koordinacije in orientacije,
• spremembe v gladkih mišicah mehurja (lahko nastopi urinska inkontinenca), vaginalne infekcije pri ženskah (zaradi upada estrogenov) oziroma motnje pri odvajanju seča pri moških (hiperplazija prostate)
• spremembe čutil; vid (presbiopija, akomodacija), slabši sluh (presbiakuzija), vonj in okus (propadanje okušalnih žlez in nevronov
• spremembe zobovja; zobna proteza,
• imunski sistem; oslabljeno delovanje.

Po ocenah strokovnjakov naj bi bilo v ZDA in Kanadi do leta 2025 kar 25% prebivalcev starih 65 let in več.

Ocenjujejo tudi, da bo do leta 2050 večje število oseb starejših od 60 let od števila otrok starih od 0 do 14 let. Predvidevajo tudi, da se bo do leta 2050 za skoraj štirikrat povečalo število ljudi starejših od 85 let.
Tudi v Sloveniji narašča število prebivalstva starejšega od 64 let, v letu 2013 sodi v to skupino vsak 7 Slovenec.


Zanimiv je podatek, da je do 61 leta več moških kot žensk, medtem ko je pri 84 letih žensk dvakrat toliko, pri 87 letih pa trikrat toliko. Od leta 1997 ima Slovenija negativen naravni prirastek, torej višjo smrtnost kot rodnost.

Na potek staranja vplivajo:

• genska predispozicija – nanjo ne moremo vplivati,
• okolje, v katerem živimo – lahko le delno vplivamo,
• življenjske navade – lahko bistveno vplivamo.

Na prvi del torej ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na življenjske navade. Na slabe in na dobre.

Torej dragi bralci, čas je da vzamete, svoje življenje v svoje roke!

Blanka Koščak Tivadar, mag. vzg. in men v zdr., dipl. fiziot.

Literatura:

1. Gerontologija. (2014). Wikipedija. Prosta enciklopedija. Pridobljeno 04.11.2014 s http://sl.wikipedia.org/wiki/Gerontologija.
2. Human aging (2014). Encyclopaedia Britannica. Pridobljeno 13.01. s http://www.britannica.com/EBchecked/topic/1354293/human-aging.
3. Malačič, J. (2007). Slovenija pred demografskimi izzivi 21. Stoletja. V Gams, M (ur.). Informacijska družba –IS 2008. Ljubljana; Inštitut Jožef Štefan.
4. Mali, J. (2002). Starost, emocije in emocionalno delo v domovih za stare. Socialno delo. 2002, 41(6). 317-23.
5. Milavec Kapun, M. (2011). Starost in staranje Ljubljana: Zavod IRC.
6. Pečjak, V. (1998). Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Ljubljana: Znanstveni inštitut filozofske fakultete.
7. Pečjak, V. Psihologija staranja.Bled: samozal., 2007.
8. Ramovš, J. (2004). Specifikacija potreb in oskrbe starih ljudi s stališča socialnega dela. Zdravniški vestnik 73(10), 721-730.

Raztezanje - stretching
Povzetek študije o značilnostih respiratornih virusov pri predšolskih otrocih