Poletje je čas, ko nas sonce spremlja na vsakem koraku. Čeprav se nam pogosto zdi, da je sonce povsem neškodljivo, ob daljšem (včasih celo ob kratkotrajnem) poležavanju ali preživljanju časa na žgočem soncu, dan zaključimo v bolečinah.

Namesto zagorelega odtenka kože, postane naše telo najprej rdeče in podobno »kuhanemu raku« kot v žargonu radi pravimo, nato pa sledijo druge tegobe, ki nas opomnijo, da se moramo soočiti s posledicami opeklin.

Kljub opozorilom zdravstvene stroke o poškodbah, ki jih lahko sonce povzroči, se večina ljudi resnosti izpostavljanja sončim žarkom v poletnih mesecih premalo zaveda. Več kot ena tretjina odraslih in skoraj 70% otrok v ZDA priznava, da je v zadnjem letu imelo opekline telesa.

Človeška koža je anatomska pregrada, ki telo ščiti pred vdori patogenov in poškodbami, prav tako deluje kot pomembna meja med notranjim in zunanjim okoljem pri obrambi telesa. UV sevanje iz sonca na koži sproži foto-poškodbe, ki se izražajo v obliki gub, grobosti in točkaste pigmentacije. Prav tako pride do histoloških sprememb, ki vključujejo povečano debelino povrhnjice in spremembe v povezovalnem tkivu. Daljša izpostavljenost UV sevanju vodi do pojava kožnega raka in drugih zapletov povezanih s foto-staranjem (t.j. staranjem povezanim z prekomerno izpostavljenostjo soncu). Raziskovalci verjamejo, da vse to usmerjajo reaktivne kisikove vrste (ROS), ki nastanejo na različnih oksidativnih poteh v celicah. Proti ROS-om učinkovito delujejo vitamin E, vitamin C in njihovi derivati.

Ozadje nastanka opeklin je večini ljudi (vsaj v splošnem) dobro znano. Ko je koža dalj časa izpostavljena soncu, pride do nastanka opeklin, pri čemer koža najprej pordeči in peče. Pod samo kožo pa je dogajanje bolj zapleteno. Sonce v osnovi oddaja tri valovne dolžine ultravijolične svetlobe: UVA, UVB in UVC. UVC žarki površine Zemlje ne dosežejo. Druga dva tipa ultravijolične svetlobe pa ne le dosežeta naše kopalne brisače, pač pa celo prehajata skozi kožo. Tako UVA kot UVB so ultravijolični žarki, ki lahko povzročijo poškodbe kože.

Opekline so najbolj očiten znak, da ste na soncu preživeli preveč časa. Pogosto pa se, če se opekline ne pojavijo, ne zavedamo, da smo morda kljub temu na soncu vztrajali predolgo. Poškodbe namreč niso vedno očem vidne. Pod površino kožo lahko ultravijolični žarki spreminjajo DNA, kar vodi tudi v prezgodnje staranje kože. Sčasoma lahko te poškodbe DNA prispevajo tudi k pojavu kožnih oblik raka, vključno s smrtnim melanomom.

Kako hitro se bodo opekline pojavile, je odvisno od: tipa kože, intenzitete sončnih žarkov in dolžine izpostavitve soncu. Tako so npr. svetlolase in modrooke ženske, ki se sončijo na isti plaži kot ženske z olivno poltjo, bolj izpostavljene opeklinam v primerjavi s slednjimi. Opekline večinoma brez težav prepoznajo vsi ljudje. Koža postane, kot je že omenjeno, rdeča in boleča. Če gre za resne opekline, pride do nabrekanja in pojava mehurčkov. Oseba se lahko počuti kot bi imela vročino – je vročična, večkrat jo »zmrazi«, bruha (počuti se šibko, utrujeno), pogost je tudi glavobol. Po nekaj dneh se začne koža luščiti in srbeti, saj se telo skuša rešiti od sonca poškodovanih celic. Običajno se koža pozdravi v obdobju enega tedna.

Da bi določili primerno zdravljenje bolnika z opeklinami, je potrebno narediti primerno oceno površine telesa, ki ga opekline zajemajo. V ta namen se v praksi območja telesa razdeli v območja, ki predstavljajo 9 % telesa oz. v območja več kratnikov 9 %. Vsaka roka predstavlja 9 %, hrbet in sprednja stran telesa predstavljata vsak po 18 %, vsaka noga po 18 %, glava 9 % in območje spolnih udov 1 %, kar skupaj poda 100 % telesne površine. Opekline v osnovi delimo v dve skupini: 1) povrhnje opekline, ki prizadenejo oz. uničijo samo vrhnje plasti kože (t.j. epidermis in dermis, slovensko povrhnjico in del usnjice). Pri tem nova koža ponovno zraste iz ohranjenih celic lasnih mešičkov in žlez v koži. 2) globoke opekline, ki prizadenejo ali uničijo celotno debelino kože (povrhnjico in usnjico), včasih še podkožje, lahko pa celo tudi mišice in kosti. Take opekline se ne zacelijo same, pač pa je potrebno kirurško zdravljenje.

Stopnja opekline Prizadet sloj kože Potencial za ozdravitev Zdravljenje
1.stopnja (epidermalna opeklina) Epidermis 4 do 5 dni brez luščenja Kreme za razkuževanje (topična antimikrobna mazila), viskozne kremne formule
2.stopnja povrhnja (povrhnja dermalna opeklina) Epidermis in vrhnji sloji dermisa 12 do 15 dni brez globokega luščenja Povoji s kremami za razkuževanje, viskozne kreme in srebrne hidrofibrile
2.stopnja globoke (globoka dermalna opeklina) Epidermis in globlji sloji dermisa Verjetno kirurško zdravljenje Presaditev kože (izrez odmrlega tkiva, kritje s prostimi presadki kože ali kožnimi nadomestki)
3.stopnja (subdermalna opeklina) Epidemis, dermis, hipodermis in včasih strukture pod njim, npr. mišice in kosti Obvezno kirurško zdravljenje Presaditev kože

Če imate vi (ali vaši otroci) opekline je nujno, da ostanete v notranjih prostorih oz. se držite sence. Nasveti za domačo oskrbo opeklin vključujejo nego vnete in pordečele kože ter lajšanje bolečin. Da bi slednje dosegli, obstajajo številni nasveti, s katerimi lahko simptome opeklin (potem ko jih že imate) vsaj omilite. V nadaljevanju so zbrani tisti, ki so enostavni in primerni za prav vse bolnike z opeklinami.

Hladni obkladki: na kožo čim prej položite hladne obkladke ali pa si privoščite hladno kopel, ki bo ohladila poškodovana mesta. Pomembno je, da ob uporabi ledenih obkladkov, slednjih ne položite neposredno na opekline, pač pa vmes položite vsaj eno plast tkanine. Če se odločite za tuširanje ali kopel, pa se izognite uporabi mil in drugih izdelkov, ki bi lahko še dodatno dražili kožo.

Naravne kopeli, ki pomagajo pri lajšanju opeklin in simptomov, ki so z njimi povezani, so različne. Znanstvenih dokazov o njihovi učinkovitosti sicer ni, so pa med ljudmi široko razširjene. Pri spodbujanju zdravljenja opeklin in lajšanju bolečin se tako npr. priporoča 1) dodajanje ene skodelice jabolčnega kisa v kopel, 2) dodajanje olj sivke ali kamilice (kar naj bi sprostilo napetost in bolečino), 3) dodajanje 2 skodelic sode bikarbone (ta naj bi pomagala pri lajšanju srbečice in rdečice), 4) izogibanje milom in parfumom v kopeli, saj ti dodatki v higienskih izdelkih posušijo že tako suho in opečeno kožo.

Nasveti naših babic vključujejo tudi nanos hladnega (vendar ne mrzlega) mleka na območje opeklin. Mleko namreč tvori proteinski film, ki olajša tegobe, ki jih povzročijo opekline. Podobno kot mleko, naj bi deloval tudi jogurt.

Kreme in geli: priporoča se, da opečeno kožo nežno masirate s kremo ali gelom, ki vključujeta sestavine kot sta aloe vera in mentol. Pomembno je, da kožo vlažite, pri tem pa se povsem izognite izdelkom, ki so osnovani na oljih, saj lahko olje povzroči, da se toplota ne odvaja pravilno, kar stanje opekline še poslabša. Ohranjanje vlaženja kože ohranjajte nekaj dni po nastanku opeklin.

Kumare: vsebujejo naravne antioksidante in imajo protibolečinske lastnosti. Kumare spadajo v isto družino kot melone in buče. Predstavljajo dobro znano zelenjavo, ki ima posebno mesto tudi v tradicionalni medicini (predvsem Indije). Gre za zelenjavo z visoko vsebnostjo vode in malo kalorijami. Znanstveniki so dokazali, da ima antidiabetične lastnosti, prav tako pa pomagajo pri zniževanju količin maščob. V telesu delujejo kot neke vrste »čistilci«, saj odstranjujejo nakopičene odpadne materiale in kemične toksine iz telesa. Pri negi opeklin se priporoča, da ohlajene kumare zmeljete na način, da nastane krema. To kremo nato nanesite na prizadeta območja z opeklinami, vključno z obrazom. Sok kumare pri tem deluje tudi proti draženju kože in zmanjša nabrekanje.

Nesteroidna zdravila: nesteroidna protivnetna zdravila, npr. ibuprofen, naproxen ali aspirin, lahko olajšajo nabrekanje oteklin in bolečino po vsem telesu.

Uporabljajte primerna oblačila: ko so opekline enkrat prisotne, je potrebno poskrbeti, da uporabljate oblačila, ki so ohlapna, ki dihajo in ki so nežna, saj s tem preprečimo nepotrebno dodatno draženje kože.

Ohranite hidratacijo: uživajte zadostne količine vode in drugih tekoči, da preprečite dehidracijo. Nadomeščanje izgubljenih telesnih tekočin bo pomagalo pri spodbuditvi hitrejšega zdravljenje koža.

Izogibajte se soncu: vsaj v času, ko so otekline še prisotne in poteka njihovo zdravljenje, se popolnoma (oz. vsaj v okviru svojih zmožnosti) izogibajte soncu. Prav tako se čim bolj izogibajte soncu v poletnih mesecih, ko je sevanje najbolj intenzivno (med 11.00 in 15.00 ).

V večini lahko opekline, ki nastanejo na soncu, zdravite sami, saj večinoma te opekline dosežejo le epidermis (povrhnjico) in del dermisa (usnjice). Če pa opazite simptome kot so: 1) daljša vročina nad 39°C, 2) zmrazitve po telesu, 3) hujše bolečine, 4) mehurje, ki prekrivajo več kot 20% vašega telesa ali 5) suha usta, žejo, zmanjšano uriniranje, omotico in slabost, ki so znaki dehidracije, pa se za posvet nemudoma naročite pri svojem osebnem zdravniku.

Da bi opekline preprečili je pomembno, da upoštevate osnovne nasvete o katerih se večkrat pogovorite in nanje opozorite tudi svoje najbližje.

Preventiva tako vključuje:

  1. Nosite primerna oblačila: ko se nahajate na zunanjih površinah ne pozabite na zaščitna oblačila, ki vas lahko zaščitijo pred soncem – na glavo si nadenite širok klobuk, nosite majice z dolgimi rokavi ter dolge hlače (svetlih barv), oči si zaščitite s sončnimi očali (ta naj imajo zaščito pred UV žarki)… Dokazano je, da izogibanje soncu (s pomočjo oblačil, iskanja sence itd.) zmanjša tveganje za pojav nemelanomnih oblik kožnega raka za kar 80%.
  2. Uporabite sončno kremo: vse izpostavljene dele kože zaščitite z uporabo sončne kreme z večjimi zaščitnimi faktorji. Pri tem naj ima sončna krema zaščito pred UVA in UVB žarki. Sončna krema naj ima zaščitni faktor vsaj 15. Sončno kremo nanesite na izpostavljena območja približno 30 minut preden greste na sonce. Ne pozabite nanesti kremo tudi ob oblačnih dnevih – UV žarki namreč prehajajo oblake. Nanos sončne kreme obnavljajte na vsaki dve uri, lahko tudi pogosteje (predvsem če se močno znojite ali po prihodu iz vode).

Tveganje za pojav opeklin imajo vsi ljudje izpostavljeni UVA in UVB sončnim žarkom. Dodatno pozornost pa morate varovanju telesa pred sončnimi žarki nameniti, če imate svetlo polt; če imate pegice ali rdeče lase; če pogosteje dobite otekline kot pa porjavite; če ste soncu izpostavljeni le občasno (npr. na morju); če greste na dopust v državo, kjer je sonce še bolj intenzivno in če imate v družini že kakšen primer bolnika z rakom kože. Ne pozabite niti, da lahko sneg, pesek in voda odbijejo sončne žarke na vašo kožo ter da je sončno sevanje večje na višjih nadmorskih višinah.

Poskrbite tudi za dojenčke in otroke. Priporoča se, da dojenčkov (do 6 meseca starosti) ne izpostavljate neposredni sončni svetlobi. V času vročega in sončnega vremena naj otroci vseh starosti:

  • Nosijo sončna očala z zaščito pred UVB in UVA sončnimi žarki;
  • Nosijo velike klobuke, ki zasenčijo njihov obraz, ušesa in vrat;
  • Uporabljajo sončno kremo, pri čemer ne pozabite na redno obnavljanje nanosa;
  • Večino časa preživijo v senci, npr. pod drevesom ali dežnikom.

Posledice opeklin so različne. V kratkem časovnem okvirju bi lahko rekli, da posledic, z izjemo bolečin in luščenja v obdobju 14 dni po izpostavitvi soncu, praktično ni. Večji problem pa predstavljajo opekline v daljšem obdobju: večkratne opekline povečajo verjetnost za pojav nemalnomnih in melanomne oblike kožnega raka, za poškodbe oči…

Kožni rak spada med najpogostejše oblike raka v ZDA. Raziskave so povezale rak kože neposredno z ultravijoličnim sevanjem. Zaradi številnih dokazov o teh povezavah velja, da UV žarke uvrščamo v skupino človeških karcinogenov. Med najnevarnejše oblike spada melanom. Za melanom je značilno, da je 20-krat pogostejši pri belcih v primerjavi s črnci. Čeprav ne spada med najpogostejše oblike rakov, zaradi velike smrtnosti pred njim svarijo zdravstvene organizacije in spodbujajo k preventivi. Pokazali so, da zgodovina opeklin posameznika, pomembno vpliva na razvoj melanoma kasneje v življenju – oseba s 5 ali več težjimi sončnimi opeklinami v času najstništva, ima dvakrat večje tveganje za pojav melanoma kot oseba, ki v času najstništva ni imela večjih opeklin. Neposredno s pojavom melanoma pa so raziskovalci tudi porjavitvene salone v zaprtih prostorih (t.j. solarije).

Melanom je najnevarnejša oblika kožnega raka, ki se razvije iz celic melanocit, ki imajo v telesu vlogo tvorbe melanina. Melanin je pigment, ki naši koži daje značilno obarvanost. Melanom lahko nastane tako na koži, kot v očeh, redko pa tudi na notranjih organih, npr. črevesju. Natančen vzrok za pojav melanoma ni znan, dokazano je le, da izpostavljenost UV svetlobi (od sonca ali v solarijih) poveča tveganje za njegov  razvoj. Povprečna starost ob diagnozi melanoma je 55 let, pri tem je pomemben podatek, da več kot 75% diagnoz melanoma postavijo pri osebah mlajših od 70.let.

[wp_ad_camp_1]

Melanom se lahko pojavi na različnih delih kože, najpogosteje pa se pojavi na izpostavljenih delih, npr. hrbtu, nogah, rokah in obrazu. Prvi znaki melanoma so: 1) spremembe obstoječih kožnih znamenj in 2) razvoj novih pigmentiranih ali na videz nenavadnih znamenj na koži. Normalna znamenja so običajno enotno obarvana; imajo jasno določene meje, ki jih ločijo od obdajajoče kože; so ovalne ali okrogle oblike in običajno v premeru manjša od 6 milimetrov. Nenormalna znamenja imajo drugačne značilnosti. Pri tem je priporočena uporaba t.i. ABCDE sistema, kjer se preveri pigmentne spremembe.

ABCDE sistem pregledovanja tako vključuje:

  1. Asimetrija: sumljive spremembe so nesimetrične in nepravilne oblike;
  2. Robovi (borders) – sumljive spremembe imajo nepravilne, odsekane ali zabrisane robove;
  3. Barva (color) – sumljive spremembe so nehomogene, pogosto so večbarvno obarvane;
  4. Premer (diameter) – sumljive spremembe so večje od 6 mm;
  5. Spreminjanje (evolucija) – sumljive so prav vse spremembe, ki nastanejo na koži, zato je pomembno, da kožo pregledamo v celoti in sistematično.

Melanom se učinkovito zdravi izključno s kirurškim posredovanjem. Melanom je potrebno odstraniti v celoti, skupaj s plaščem zdrave kože, da preprečimo verjetnost lokalne ponovitve bolezni. Kadar je verjetnost lokalne ali regionalne ponovitve bolezni velika, se zdravljenje dopolni z obsevanjem. Pri sistemsko razširjeni bolezni je standardno zdravljenje kemoterapija, ki pa žal ni ni preveč uspešna, saj želene odzive sproži pri samo 5 % vseh bolnikov. Po končanem zdravljenju so potrebne kontrole na 3 – 4 mesece v prvih dveh letih po zdravljenju, saj je takrat verjetnost za ponovitev stanja največja. Prognoza je pri bolnikih z melanomom tako kot pri drugih vrstah raka odvisna od stadija bolezni ob postavitvi diagnoze. Bolniki z začetnimi stadiji (melanomi tanjši od 2 mm brez regionalnih metastaz) imajo odlično prognozo in verjetnost ozdravitve nad 90 %. Za razliko od tega imajo bolniki z sistemskimi metastazami žal zelo slabo prognozo z verjetnostjo ozdravitve pod 5 %.

Z UV sevanjem je povezan tudi fotokeratitis, ki je tudi edini znan akutni učinek na oči. Gre za stanje, ki velja za  izredno boleče vnetno stanje, ki se običajno reši v času 48 ur. Simptomi vključujejo: hudo bolečino, občutljivost na svetlobo, zoženje zenic, solzenje oči, včasih pa pride celo do začasne izgube vida. Pomembno je zavedanje, da se resnost simptomov povečuje skupaj s trajanjem izpostavljenosti UV svetlobi, edina zaščita, ki stanje prepreči pa je uporaba sončnih očal z zaščito pred temi žarki.  Kronična izpostavitev UV sevanju lahko vodi tudi do razvoja očesnega melanoma.

Avtorica: Mojca Strgardipl. biol. (UN)

Viri:

http://www.webmd.com/skin-problems-and-treatments/guide/sunburn#2

http://www.skincancer.org/prevention/sunburn/five-ways-to-treat-a-sunburn

http://www.nhs.uk/Conditions/Sunburn/Pages/Introduction.aspx

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0367326X12002791?via%3Dihub

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1347861316301025

http://www.urosahcan.com/index.php/rekonstrukcijska-kirurgija/opekline

http://www.urosahcan.com/index.php/rekonstrukcijska-kirurgija/dermatokirurgija/melanom

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0095454315000482