Stopalo sestavlja 26 kosti, 33 sklepov in še kar nekaj ligamentov, ki skupaj z mišicami dajejo stopalu stabilnost in omogočajo da stopalo lahko »prenaša« težo celega telesa. Poleg tega sklop živcev in živčnih receptorjev v naš centralni živčni sistem, to je možgane pošilja informacije o položaju telesa v prostoru. Pri zdravem človeku tako vse informacije skupaj predstavljajo čudovito organiziran sistem, ki nas ves čas med hojo ali tekom obvešča o površini po kateri hodimo. Prav zato se velikokrat postavlja vprašanje kakšna obutev je primerna. Znanstveniki z obsežnimi študijami skušajo ugotoviti, kako najbolj prilagoditi obutev posamezniku.

Skozi milijone let se je naše telo zelo spreminjalo, vendar so spremembe, ki smo jih doživeli v zadnjih dveh stoletjih večje kot vse spremembe v preteklih letih. Če se vrnemo k stopalu, sedaj se gibljemo predvsem na trdih in ravnih podlagah, stopalu se ni več potrebno prilagajat.

Posledično je porušena statika stopala, stopalo je obrnjeno preveč navznoter (hiperpronacija), kar vpliva na gleženj (valgus), koleno (notranja rotacija), kolk (notranja rotacija kolka in tilt medenice), spremembe na hrbtenici,….

Poleg tega se posledično zmanjša upogib stopala in palca navzgor (dorzifleksija), kar povzroči povečanje napetosti na strukture na podplatih, zmanjšano iztega v kolku in ponovno spremembe na hrbtenici.

Poleg sprememb na mišicah in kosteh se pojavljajo tudi spremembe na proprioceptorjih, ki sčasoma postanejo počasni ali pa preveč vzdraženi zaradi prevelike količine informacij, navadno zaradi motenj normalnih gibov.


Proprioceptorji  pošiljajo senzorne informacije z naših mišic, ligamentov, sklepnih kapsul v naš centralni živčni sistem in sporočajo informacije o položajih sklepov in tako pomagajo uravnavati držo in koordinirati gibanje.

Kako ukrepati?
Predvsem moramo začeti svoja stopala uporabljati.

Začnite s hojo ali še bolje s tekom, previdno in počasi in seveda na neravni podlagi. Prav je da izberete pravilne tekaške copate. S pravilno podporo bo tudi obremenitev sklepov pravilnejša. Toda zavedati se moramo dveh stvari.

Prvič da je tek le delček časa, ko smo na nogah in ves ostali čas so sklepi še vedno v »napačnem« ali bolje rečeno ne v najboljšem položaju in drugič, samo pasivna podpora ni dovolj, potrebno je delati pravilne vaje.

Prav zato so zelo pomembne vaje na ravnotežnih blazinah in deskah. Reševanja težav so se domislili tudi s posebnimi čevlji, kjer nam ustvarjajo neravno podlago in moramo ves čas loviti ravnotežje.

Blanka Koščak Tivadar, dipl. fiziot.
Ipnf in Cyriax terapevt

www.fizioterapija-mediko.si

Raztegnimo naš iliopsoas, da bomo bolje stali, hodili, tekli
Trn v peti