Vsi vemo, da je umivanje rok pomemben del zdavega načina življenja in nasploh pogoj, da ostanemo zdravi !

Veliko se Vas umiva in kupuje antibakterijska mila saj misleč bodo pobila več bakterij in mikromateriala.

Vendar po zadnjih raziskavah ta mila niso nič boljša od tistih navadnih kajti vsa mila vsebujejo aktiven ingrident triclosan.

Tega pa je v obeh milih enako.

Zato ne glede katero milo uporabljate drgntie roke in jih umivajte vsaj 20 sekund.

Če roke malo sperete z vodo in samo oplaknete vse klice in nesnaga ostane na rokah.

Pretiravanje v drugo smer pa spet ni dobrodošlo kajti uničili boste lastno zdravo floro rok.

In ne pozabite na umivanje !

Nekaj o milu:

Maščobe segrejemo skupaj z natrijevim ali kalijevem hidroksidom. Pri tem se estrska vez v mulekuli maščobe pretrga. Nastanejo propan – 1,2,3 – triol in natrijeve ali kalijeve soli višjih maščobnih kislin – mila.

Milo je sredstvo za odstranjevanje umazanije. Uporabljamo ga predvsem v osebni higieni. Delimo jih na trda (vsebujejo natrij) in mehka – tekoča (vsebujejo kalij). Pridobivamo jih s saponifikacijo iz maščob.

Mila uporabljamo, ker mastnih umazanij z vodo ne moremo odstraniti (emulzija maščobe in vode), nepolarni delci mila pa se povežejo z polarnimi maščobnimi delci in jih odtrgajo s površine.

Če milu dodamo različna kemična sredstva za izboljšanje pralnih lastnosti, dobimo detergente (sintetično pralno sredstvo), ki pa v nasprotju z mili niso biološko razgradljiva, v njih so sredstva za mehčanje vode , katera povečajo pralni učinek in so bolj škodljiva za okolje.

Pralni praški vsebujejo mila, dišave in barvila, detergenti pa še mehčalce vode, sredstva za beljenje, barvila, dišave ter encime za odstranjevanje mastnih madežev.

Za mehčanje vode so detergentom v preteklosti dodajali fosfate, ki jih danes jih zamenjujejo ionski izmenjevalci.

Odpadne vode fosfatov pospešujejo rast alg v vodotokih, te pa porabljajo kisik v vodi in ga tako odvzemajo drugim bitjem. Življenje v vodi zato zamre. Proces se imenuje evtrofikacija.