Konoplja je rastlina enoletnica, ki spada v družino konopljevk. Vrsta Cannabis satia L. se deli na dve podvrsti: 1) navadna/industrijska konoplja (lat. Cannabis sativa ssp. sativa L.) ter 2) indijska konoplja (lat. Cannabis sativa ssp. indica). Navadna konoplja ima v primerjavi z indijsko konopljo razmeroma majhno količino tetrahidrokanabinola (angl. tetrahydrocannabinol, THC) in je zato kot droga praktično neuporabna.  Glavni psihoaktivni učinkovini sta sicer THC in CBD (kanabidiol), ki ju lahko sintetizirajo tudi v laboratoriju.

Vrsta C. sativa L. je pomembna rastlinska vrsta, ki izvira iz območja osrednje Azije, kjer se že dolgo uporablja v tradicionalni medicini in kot vir tekstilnih vlaken. Gre za hitrorastočo rastlino, ki je pomemben vir fitokemičnih spojin in bogat vir celuloznih in lesnih vlaken. Njeni metaboliti imajo potencialne bioaktivne lastnosti za zdravje človeka, notranja in zunanja tkiva rastline pa se lahko uporablja tudi za bioplastiko. Rastlina je dobro odporna na škodljivce, ima zelo dobro razvit koreninski sistem, ki preprečuje erozijo prsti in potrebuje razmeroma majhne količine vode, zaradi česar je zanimiva tudi z vidika kmetijstva in ekologije.

Konoplja tekom sekundarnega metabolizma sintetizira različne kemične spojine, ki imajo običajno vlogo pri njeni zaščiti (npr. pred objedanjem ali vdorom patogenov). Te kemične spojine vključujejo kanabinoide, terpene in fenolne spojine. Fitokanabinoide (t. j. rastlinski kanabinoidi) predstavljajo skupine C21 in C22 terpenofenolih spojin in jih najpogosteje najdemo prav v vrsti C. saltiva. Glavni fitokanabinoidi so: THCA (tetrahidrokanabinolna kislina), CBDA (kanabidiolna kislina), CBNA (kanabinola kislina), CBGA (kanabigerolna kislina), CBCA (kanabikromna kislina) in CBNDA (kanabidiolna kislina). THCA je najpogostejši kanabionoid v indijski konoplji, CBDA pa v industrijski konoplji.  

Fitokanabinoidi se akumulirajo v sekretornih votlinah žleznih trihomov, ki se v velikem obsegu nahajajo na ženskih cvetovih in na poganjkih rastlin. V manjših koncentracijah so jih detektirali tudi v drugih delih rastline – vključno s koreninami, semeni in cvetnim prahom. Koncentracija kanabionoidov je v osnovi odvisna od starosti rastline, pogojev gojenja (hranila vlažnost, osvetljenost), obdobja žetve in pogojev skladiščenja. V semenih industrijske konoplje so običajno količine THC-ja in CBD-ja zanemarljivo majhne. So pa v letu 2015 na Hrvaškem v petih od 11 vzorcev konopljinih semen (dostopnih v prosti prodaji) odkrili močno povečane količine kanabinoidov še posebej THC-ja kar kaže na možne kontaminacije med neprimernih postopkom predelave in pa na nelegalno uporabo indijske konoplje za namene prehranjevanja.

Farmakologija konoplje

Psihoaktivna spojina konoplje je THC. Njegov učinek (po kajenju ali zaužitju konoplje) lahko uporabnik zazna že po nekaj minutah. THC je dobro topen v maščobah, zato se akumulira v maščobnem tkivu do svoje razpolovne dobe, ki običajno traja 7 dni. Znotraj možganov največje koncentracije THC-ja najdemo na območju neokortikalnih, motoričnih in senzoričnih območij. THC vpliva na kanabinoidne receptorje v možganih in dokazano vpliva na sproščanje dopamina v prefrontalnem korteksu ter področju imenovanem nucleus accumbens.

Med kanabinoide spada tudi CBD, ki nima toksičnih lastnosti, hkrati pa ima številne koristne farmakološke učinke kot so njegove proti-vnetne, antispihotične in anksiolitične lastnosti. Dokazali so tudi nevrozaščitne lastnosti tega kanabinoida, zaradi česar med drugim velja, da se lahko CBD uporablja pri višjih koncentracijah ter pri različnih bolezenskih stanjih kot sta shizofrenija in demenca. Pri nizkih koncentracijah naj bi spodbujal in ohranjal zdravje, saj ima antoksidativne, proti-vnetne in nevrozaščitne lastnosti, prav tako naj bi bil CBD kot nevrozaščitni antioksidant učinkovitejši od vitaminov C in E, uporaben pa tudi za kožna stanja kot so na primer akne.

THC je delni antagonist kanabinoidnih receptorjev CB1 in CV2, spojina CBD pa učinkuje predvsem preko vaniloidnega receptorja VR1. Receptorji CB1 se nahajajo predvsem v CŽS, kar sovpada z znanimi farmakodinamičnimi učinki kanabinoidov na spomin, kognitivne sposobnosti, bolečino in gibanje. Receptorji CB2 se izražajo predvsem na imunskih celicah in uravnavajo delovanje imunskega sistema in vnetnih procesov.

Fiziološki učinki

Uporaba konoplje ima različne fiziološke učinke. Običajno vodi v zmanjšano anksioznost in poveča socialne stike. Pogosto povzroči spremembe v zaznavanju stimulusov okolja, npr. spremembe zaznave zvoka in barve.

Tveganja uporabe konoplje

Obstajajo znanstveni dokazi o tem, da kronična uporaba konoplje pospeši s starostjo povezano izgubo živčnih celic in lahko zavira nevrone v sistemu za procesiranje informacij v hipokampusu, kar lahko vodi v poslabšanje že naučenih vedenj. Konoplja lahko vodi tudi v moteno delovanje prefrontalnega korteksa, kar vpliva na sprejemanje odločitev. Novozelandska raziskava je v letu 2012 dokazala povprečno znižanje inteligenčnega kvocienta za 8 točk pri ljudeh, ki so kazali odvisnost od konoplje in so konopljo uporabljali v svojih najstniških letih.

Dokazano je tudi povečano tveganje za duševne bolezni pri kroničnih uporabnikih konoplje. Tako je ena od raziskav dokazala 5-krat večje tveganje za razvoj depresije pri kroničnih uporabnikih konoplje, druga raziskava pa za 50 % povečano tveganje za pojav psihoze v primerjavi s posamezniki, ki konoplje niso uporabljali.

Obstajajo dokazi, ki nakazujejo vpliv legalizacije konoplje na njeno povečano dostopnost zlasti med otroci in mladimi, kar bi lahko poleg učinkov na razvoj možganov, vplivalo tudi na  povečano tveganje za predoziranje s konopljo. Prav tako obstajajo dokazi o povezavi konoplje ter rabi drugih drog – tako naj bi bila konoplja vstopna točka v svet uporabe drog, saj naj bi večina uporabnikov konoplje, kasneje v življenju poskusila tudi ostale, bolj škodljive substance.

Razširjenost uporabe konoplje

V Sloveniji spada konoplja med najbolj razširjene prepovedane droge, pri čemer je delež uporabnikov največji v starostni skupini 15 – 34 let. Z leti se povečuje število bolnišničnih zdravljenj zaradi vplivov konoplje na zdravje ljudi, pri čemer prednjačijo posledice na duševnem zdravju. UKC Ljubljana vsako leto obravnava okoli 100 odraslih oseb, ki se zastrupijo s konopljo – npr. starejši bolniki s kroničnimi boleznimi, ki pripravke iz konoplje (npr. hašiševo olje), ki vsebuje 50 % THC, zaužijejo za namen samozdravljenja.

Znaki zastrupitve s konopljo vključujejo motnje zavesti, od zaspanosti do nezavesti, zmedenost, razdražljivost, nemir, halucinacije, akutne psihoze, epileptični krči, pospešen srčni utrip, bolečina v prsnem košu, znižanje krvnega tlaka (posledica so omotice, padci, izguba zavesti), pogosto pride do slabosti in bruhanja. Konoplja po mednarodnih konvencijah spada med prepovedane droge – države podpisnice konvencij pa so se zavezale k sprejemanju ukrepov proti zlorabi drog in mednarodnem tihotapstvu te droge.

Konoplja je najpogosteje identificirana snov pri vožnji pod vplivom prepovedane droge. To predstavlja pomemben problem družbe, saj konoplja vpliva na psihofizične sposobnosti voznika – vpliva na njegovo pozornost, sledenje objektom, reakcijski čas, hitrost, natančnost in usklajenost gibanja. Pogosto oseba ne more vzdrževati smeri in položaja na voznem pasu. Uporaba konoplje približno poveča tveganje za prometno nesrečo za dvakrat. Uporaba konoplje na delovnem mestu se kaže v manjši delovni storilnosti, večjem številu poškodb in napak pri delu, povečanem izostanku od dela ter v povečani pojavnosti konfliktov z nadrejenimi in sodelavci.

Uporaba konoplje v zdravstvu

V Sloveniji je gojenje, posest, predelava, prodaja in posredovanje konoplje, ki ima vsebnost THC večjo kot 0,2 % , prepovedana. Na seznamu prepovedanih drog so tudi vsi pripravki iz konoplje, ki jih imenujemo kanabis (hašiš, hašiševo olje in marihuana). Medicinska stroka je uporabo učinkovin iz konoplje za zdravljenje nekaterih bolezni podprla, zato lahko od leta 2014 zdravniki bolnikom predpišejo registrirana zdravila na osnovi kanabinoidov za zdravljenje bolezni, pri katerih so ta zdravila dokazano učinkovita. Ob tem je potrebno poudariti, da konoplja ni zdravilo za vse bolezni, zato je ključno, da je njena uporaba omejena, predvsem pa da je javnost seznanjena tako s koristnimi kot škodljivimi učinki rabi konoplje, da se prepreči škodo pri bolnikih, predvsem otrocih in mladih.

Zdravstvena stoka zagovarja stališče zdravljenja s konopljo, ki mora temeljiti na z dokazi podprti medicini, pri čemer je ključna tudi ureditev pravne podlage rabe konoplje. Črni trg ponuja različne pripravke iz konoplje, ljudje pa slednje, pogosto nekritično, kupujejo in uporabljajo ter tvegajo poslabšanje stanja. Javnost se mora zavedati, da je medicinska konoplja kontrolirana in standardizirana, da vključuje znano vsebnost različnih substanc, zato se lahko določi terapevtska doza, pri pripravkih na črnem trgu pa nadzora nad substancami, ni.

Konoplja in področje onkologije

Kanabinoidi se učinkoviti pri obvladovanju nekaterih simptomov malignih bolezni, pri čemer se kanabinoide uporablja kot dopolnitev k že uveljavljenim načinom zdravljenja. V eni od nedavnih raziskav so opravili dvojno slepi poskus, kjer so imeli bolnike, ki so uporabljali zdravilo z učinkovinami konoplje (THC in CBD) ter bolnike, ki so prejemali placebo. Potrdili so, da so učinki zdravila, ki je vseboval konopljine učinkovine boljši kot pri placebo skupini. Največji učinki so bili pri skupini bolnikov v ZDA, v drugih državah sveta pa so bile razlike manjše. Prav tako bi lahko bili kanabinoidni receptorji rakavih celic možna tarča za zdravljenje raka kot del kombiniranega zdravljenja. Na onkološkem inštitutu je protokol za zdravljenje s kanabinoidi (dronabinolom in kanabidiolom) že izdelan, prav tako izvajajo raziskave za ugotavljanje učinkovitosti, neželenih učinkov in terapevtskih doz.

V onkologiji se (tudi v Sloveniji) kanabinoide uporablja predvsem pri obravnavi refraktarnih simptomov kot so bolečine, slabost, bruhanje in inapetenca in sicer kot dopolnilno zdravljenje k običajnim zdravilom za lajšanje omenjenih simptomov. Dnevna doza THC-ja je sicer nižja kot pri vsakodnevni (zlo)rabi konoplje, je pa še vedno pomembno poudariti, da varnost (predvsem dolgotrajne) rabe kanabinoidov ni znana. Nekaj je sicer tudi dokazov o učinkovitosti THC-ja na slabost, neješčost in bolečino, vendar naj bi bil ta vpliv manjši kot pri novejših zdravilih.

Konoplja in področje nevrologije

Dokazov o koristnih učinkih rabe konoplje na področju nevrologije je malo, veliko pa je znanega o negativnih učinkih njene rabe predvsem na možgane in njihov razvoj. Na področju nevrologije je največ dokazov o učinkovitosti rabe konoplje pri bolnikih z najtežjimi oblikami epilepsije – sindroma Dravetov in Lennox-Gastraut -, ko se konoplja uporablja v primeru, ko standardna antiepileptična terapija ne pomaga več.

Dravetov sindrom je redka, vseživljenjska oblika epilepsije, ki se pojavi v prvih letih življenja in jo okarakterizirajo pogosti in/ali razširjeni napadi. Pri otrocih s to boleznijo so pogosti vedenjski in razvojni zaostanki, težave z gibanjem in ohranjanjem ravnotežja, zaostanek v učenju jezika in govora, težave z rastjo in hranjenjem, motnje spanja, kronične okužbe ter motnje v avtonomnem živčnem sistemu, ki regulira telesno temperaturo in znojenje. V eni od raziskav v katero je bilo vključenih 119 otroških bolnikov so spremljali bolnike, ki so prejemali različne ekstrakte konoplje. Večina bolnikov (71 %) je zdravljenje opustilo po nekaj manj ko enem letu, kar je sicer glede na ugotovitve različnih raziskav pogosta praksa. 25 % staršev bolnikov je v raziskavi poročalo o manjšem številu napadov, ob tem je potrebno izpostaviti tudi stranske učinke, ki so se pojavili pri 90 % bolnikov.

Lennox-Gastraut sindrom (LGS) je redka oblika epilepsije, ki se pojavi pri bolnikih v otroštvu in se pogosto ohrani tudi v odraslo dobo. Bolniki imajo običajno pogoste epileptične napade različnih oblik, učinki pa so opazni tudi na kognitivnem nivoju. Zdravljenje teh bolnikov je omejeno, mnogi od njih pa se na zdravljenje niti ne odzivajo. Prav zato so premiki raziskav na področju učinkovin iz konoplje pri teh bolnikih zelo dobrodošli. V eni od raziskav, kjer so preverjali učinkovitost CBD-ja pri bolnikih z LGS je po uporabi zdravila, ki je vsebovalo CBD, po treh mesecih 47 % bolnikov imelo vsaj 50 % manj epileptičnih napadov, 9 % bolnikov pa je bilo po treh mesecih uporabe zdravila popolnoma brez napadov. 16 % bolnikov je tekom raziskave z zdravljenjem prekinilo, bodisi zaradi hudih stranskih učinkov, bodisi neučinkovanja zdravila. Podobne ugotovitve so potrdili tudi pri drugih neodvisnih raziskavah na področju zdravljenja LGS s CBD-jem.


Raziskave na ostalih področjih zaenkrat v zdravstveni stroki veljajo za pomanjkljive, še največ pa obetajo raziskave na področju zdravljenja spastičnosti pri multipli sklerozi in kroničnih bolečinah. Pri ostalih oblikah epilepsije, motnjah spanja, nevrodegerativnih boleznih kot sta Parkinsonova in Huntigonova bolezen, dokazov, ki bi rabo konoplje v terapevtske namene podpirali, zaenkrat še ni dovolj, da bi se konopljo potrdilo kot učinkovito terapevtsko sredstvo.

Epilepsija je ena od najpogostejših nevroloških bolezni. Približno 1/3 bolnikov z epilepsijo ima napade, ki jih ne moremo nadzorovati z zdravili proti epilepsiji. Klinične raziskave do pred nekaj let niso pokazale večjih koristnih učinkov konoplje pri zmanjševanju napadov. Te raziskave so običajno vključevale do 15 posameznikov, v novejših raziskavah, kjer je vključeni več kot 100 udeležencev pa so že dokazali uspešnost CBD-ja pri zmanjševanju pogostosti napadov. V večini raziskav CBD dodajajo kot podporno obliko zdravljenja že obstoječim terapijam, zato je potrebno v prihodnosti dokazati ali so koristni učinki res posledica delovanja samega CBD-ja ali gre za skupen mehanizem sočasnega jemanja CBD-ja in drugih zdravil.

Multipla skleroza (MS) je avtoimunska motnja, ki se najpogosteje pojavi v obdobju zgodnje odraslosti. Na pojav in napredovanje vplivajo tako genetski kot okoljski dejavniki. Stanje določajo demielizacija (t.j. izguba mielinskih ovojnic živčnih celic, ki jo povzročijo vnetne celice, zaradi česar pride do počasnejšega prenosa akcijskega potenciala vzdolž živčnega sistema) in izguba aksonov v centralnem živčnem sistemu (CŽS). Trenutne terapije so le delno učinkovite, dolgoročno pa niso povsem varne. Največ raziskav uporabe kanabinoidov pri bolnikih z MS je na področju gibalnosti in spastičnosti. Tako so v več raziskavah potrdili, da pri uporabi spreja, ki vsebuje mešanico THC:CBD, pride do izboljšanja časa pri testu 10-metrske hoje ter do izboljšanja prostorsko-časovnih parametrov.

Konoplja in duševne bolezni

Glede na trenutne raziskave bi lahko kanabinoidne spojine predstavljale koristne učinke tudi pri simptomih Alzheimerjeve bolezni (simptom : koristne učinkovine konoplje):

  • Anksioznost : CBD, THC, linalol
  • Psihoza : CBD
  • Nespečnost : THC, linalol
  • Anoreksija : THC
  • Agresija : THC, CBD, linalol
  • Depresija : THC, limonen, CBD
  • Bolečina : THC, CBD
  • Spomin : alfa-pinen + THC
  • Nevrozaščita : CBD, THC
  • Zmanjšana tvorba Aβ plakov : THC, CBD THCA

Na področju raziskav shizofrenije/psihoz je bilo v preteklosti narejenih več raziskav, ki so zajele skoraj 900 bolnikov. V teh raziskav so bolniki s psihozami prejemali različne količine CBD-ja (800 mg/dan, 4 tedne; 600 mg/dan, 2 tedna). Primerjava rezultatov je pokazala koristne učinke uporabe CBD-ja po 14 oz. 28 dneh uporabe glede na začetno stanje, ni pa bilo razlike med skupinama (različnimi količinami CBD-ja). Raziskave, kjer so primerjali skupine, ki so dobile zdravilo s CBD-jem in placebo skupine, so potrdile stranske učinke obeh, izjema je le sedacija, ki je bila bolj pogosta pri skupini, ki je dobivala zdravilo s CBD-jem. V splošnem se pri skupini, ki je dobivala CBD, ni pojavilo poslabšanje razpoloženja, samomorilnost ali stranski učinki povezani z gibanjem.

V eni od raziskav so preverjali učinek CBD-ja na bolnike z generalizirano socialno fobijo. Pri tem so preverjali kontrolno skupino, ki je prejemala CBD in placebo skupino, ki ni prejemala CBD-ja. Obe skupini so nato primerjali s kontrolno skupino zdravih oseb. Ugotovili so, da CBD zmanjša anksioznost, kognitivne težave ter govor. Pri tem večjih stranskih učinkov CBD-ja niso odkrili.

V eni od kanadskih raziskav so pri moških vojakih, ki so se soočali s postravmatsko stresno motnjo, potrdili zmanjšano število nočnih mor, ni pa prišlo do izboljšanja intenzitete in kakovosti spanja. Vojaki so poročali tudi o stranskih učinkih, vendar ti niso bili hudi, prav tako ni noben od posameznikov predčasno zaključil raziskave.

Konoplja in kožna stanja

Endokanabinoidni sistem v telesu regulira različne fiziološke procese vključno z rastjo in diferenciacijo kožnih celic. V eni od raziskav so preučevali učinke CBD-ja na delovanje lojnic ter ugotovili, da CBD deluje kot učinkovito sebostatično sredstvo. Zaradi svojih lipostatičnih, antiproliferativnih in protivnetnih učinkov, CBD veliko obljublja tudi kot terapevtski dejavnik na področju zdravljenja aken. Akne so zelo pogosto kožno obolenje, ki ga okarakterizira povečano izločanje loja ter vnetje žlez lojnic. V eni od raziskav so dokazali, da CBD normalizira prekomerno proizvodnjo v žlezah lojnicah, zmanjša proliferacijo ter lajša vnetja v človeških SZ95 sebocitih. Koristne učinke za zdravljenje sindroma suhe kože sicer glede na ugotovitve ene od raziskav nakazujejo tudi CBG (kanabigerol) in CBGV (kanabigerovarin), proti aknam pa naj bi bili poleg CBD-ja učinkoviti tudi CBC (kanaikromen), CBDV(kanabidivarin) in THCV (tetrahidrokanabivarin).

Konoplja je rastlina, katere učinkovine predstavljajo pomemben temelj za terapevtsko rabo v prihodnosti. Ob tem je potrebno rabo konoplje v medicinske namene potrditi z dokazi dolgotrajnih raziskav v katere bodo vključeni bolniki skozi daljše časovno obdobje, da se potrdi/ovrže dolgotrajne stranske učinke, prav tako pa je potrebno preučiti smiselnost rabe konoplje pri otrocih in mladih, pri katerih se možgani še vedno razvijajo z namenom preprečevanja poslabšanja stanja.

Avtorica:

Mojca Strgar, mag. prof. biol.

Literatura:

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5659074/

http://www.nijz.si/sl/uporaba-konoplje-v-medicini

https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/obvestila/2018/06/01/konoplja

https://www.lgsfoundation.org/cannabis

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/28923526?dopt=Abstract

Duration of use of oral cannabis extract in a cohort of pediatric epilepsy patients

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/30706168

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15327042

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/8143398

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15327041

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/27094344

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25061872

Preventivni presejalni programi v Sloveniji
Alergija na jajca