Zima je čas, ko velika razlika med hladnimi temperaturami zunaj ter toplimi temperaturami v  notranjih prostorih, poveča našo dovzetnost za različna virusna in bakterijska obolenja.

Med najpogostejša virusna obolenja sodi prehlad. Prehlad prizadene ljudi vseh starostnih skupin, pri tem so najbolj ranljiva skupina najmlajši.  V povprečju se otroci prehladijo od 4 do 8-krat v enem letu. Pri tem je pozitivno dejstvo, da z odraščanjem otroci razvijejo odpornost na vedno več virusov povzročiteljev prehladnih obolenj, ki se običajno začnejo s praskanjem in  bolečim žrelom, bolečinami v mišicah, glavobolom, zmanjšanim apetitom ter kihanjem. Za običajni prehlad zdravila ni, saj prehlad povzroča več kot 200 različnih virusov prehlada. Zdravljenje je usmerjeno na lajšanje simptomov.

Določeni ljudje skozi celo leto trpijo za sinusitisom (vnetje sinusov  nosni votlini), pri čemer hladno vreme stanje še poslabša. Sproščanje histamina povzroči krčenje vzdolž nosne votlice, kar osebi oteži dihanje. Sinusitis lahko prav tako povzroči pogosto kihanje, razdražljivost in blag glavobol. Zastajanje sluzi pa simptome samo še poslabša. Obstaja več različnih medicinskih preparatov, ki zmanjšajo nabrekanje in nastajanje sluzi, včasih pa so potrebni tudi antibiotiki.

Virus gripe (influenze) je prenosljiv RNA virus, ki povzroča sezonska epidemska, včasih celo pandemska tveganja. Virus se prenaša na 3 načine: neposredno preko stika, kapljično in preko zraka. Virusi lahko na površinah ostanejo  aktivni tudi do dni, pri sobnih pogojih. Pri tem se lahko virus s površin v telo prenese ob stiku rok s površino. Prav tako se lahko virus prenese ob rokovanju zdrave in obolele osebe. Pomembno pri nadzoru virusa  času sezonskih in pandemskih situacij je stopnja prenosa virusa in učinkovitost umivanja rok, ki prenos omejuje. Trenutno je glavni način preventivnega delovanja pred gripo cepljenje, ki pa ne nudi vedno zaščitnih učinkov v dovolj veliki meri. Določeni posamezniki imajo namreč slabo odziven imunski sistem, ki bi tvoril protitelesa, ki bi posameznika pred obolelostjo zaščitili.

Varno in učinkovito cepivo je po podatkih WHO prisotno že več kot 60 let.  Med zdravimi odraslimi je cepivo najbolj učinkovito in zagotavlja zaščito pred gripo tudi pri kroženju virusov, ki se ne ujemajo povsem z virusi cepiva. Med starejšimi je cepivo manj učinkovito pri preprečevanju bolezni, vendar na drugi strani zmanjša resnost bolezni in pojavnost zapletov in smrti. Cepljenje je posebej pomembno za ljudi z visokim tveganjem resnih zapletov, ki jih gripa povzroča in pri ljudeh, ki živijo ali delajo z osebami, ki imajo večje tveganje za pojav gripe. WHO tako priporoča cepljenje za: 1) nosečnice v vseh fazah nosečnosti, 2) otroke od 6 meseca do 5 leta starosti, 3) starejše posameznike (>65 let), 4) posameznike s kroničnimi medicinskimi stanji in 5) zdravstvene delavce.

V kitajski raziskavi, kjer so pri bolnikih s potrjeno sezonsko gripo, ugotavljali povezanost tveganja prenosa gripe in umivanjem rok ter ostalimi nezdravimi higienskimi navadami (brskanje po nosu, dotikanje ust in drgnjenje oči) so ugotovili, da je okoljski dejavnik,ki ima največji učinek na pojav gripe pri posamezniku, dostopnost do mila v povezani z rednim umivanjem rok v šolah in na delovnih mestih. Večkrat kot je posameznik na dnevni roki umival roke, večji je bil zaščitni učinek. Prav tako se je pokazala zaščitna vloga pri posameznikih, ki so zmanjšali količino dotikanja rok in obraza. Učinkovitost umivanja rok je najbolj pomembna v kratkem obdobju takoj po dotikanju površin, kjer je virus prisoten. Tako je redno umivanje rok (in čiščenje površin) pomembno predvsem v vrtcih, kjer so v času sezone gripe, virus našli na 23% površin in v domačih gospodinjstvih, kjer je bil virus prisoten na kar 50% površin.

Pri preventivi pred okužbami z virusi in bakterijami, lahko največ naredimo sami. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ima na svoji spletni strani objavljene nasvete za pravilno umivanje rok. Pomembno je, da svoje roke umivamo redno, umivati jih moramo z milom in vodo ter nato temeljito osušiti. Če milo in voda trenutno nista dostopna,kot alternativo predlagajo na alkoholu osnovana sredstva za razkuževanje rok. Po nasvetih WHO pravilno umivanje rok zajame toliko časa, kot če bi dvakrat zapeli pesem »Vse najboljše«.

Postopek umivanja rok povzet po WHO je tak:

1. zmoči roke z vodo,
2. zajemi zadostno količino mila, ki bo prekrila vse površine rok,
3. s krožnimi gibi drgni dlani od palca do palca,
4. desni palec položi preko levega mezinca tako da gredo prsti desne roke med prste leve roke in umivaj najprej-nazaj,
5. skleni obe roki in s prepletenimi prsti umivaj roki naprej-nazaj,
6. drgni prste ene roke ob prste druge roke,
7. palec ene roke umij ob rotaciji druge roke (ponovi za obe roki),
8. konice prstov ene roke s krožnimi gibi drgni po dlani druge roke (ponovi za obe roki),
9. speri z vodo (toplo ali hladno),
10. temeljito osuši z brisačko,
11. z uporabljeno brisačko zapri pipo.

Obvezno bi si morali roke umivati po uporabi stranišča, potem, ko smo pripravljali surovo hrano (npr. piščanca, meso ali zelenjavo), pred prehranjevanjem in po kontaktu z živalmi, vključno z ljubljenčki. Umivanje rok odstrani umazanijo, viruse in bakterije ter prepreči njihovo širjenje na druge ljudi in objekte, ki lahko povzročijo bolezni kot so zastrupitve s hrano, diareja in gripa. Še posebej pomembna je higiena rok po obisku bolnika v bolnišnici ali drugih zdravstvenih ustanovah.

Za zdravstvene delavce WHO priporoča umivanje rok: 1) preden se delavec dotika bolnika, 2) pred septičnimi postopki, 3)po izpostavitvi delavca telesnim tekočinam bolnika, 4) po dotikanju bolnika in 5)po dotikanju opreme,kjer bolnik v času hospitacije preživlja čas.

Na konferenci WHO leta 1959 so poročali, da se je pandemska gripa leta 1957 najprej pojavila v enotah vojske, šolah in ostalih skupinah, kjer je bil kontakt med posamezniki znotraj skupine zelo tesen. Prav tako so ugotovili, da je pojavnost gripe nižja na obrobnih območjih, zaradi česar se je pojavil predlog, da izogibanje javnih površin z večjimi masami ljudi, lahko zmanjša pojavnost epidemske gripe in njenega širjenja.

V času dvotedenske stavke učiteljev v Izraelu leta 2000 so zabeležili večje zmanjšanje stopnje diagnosticiranih respiratornih infekcij, medicinskih intervencij in drugih parametrov pri otrocih starosti 6 – 12 let. Ko se je stavka končala in so se šole ponovno odprle, je spet sledil porast obolenj. Pojava obolenj odraslih družinskih članov v raziskavi niso omenili. V splošnem velja, da bi imelo zaprtje šol manjšo učinkovitost pri širjenju gripe med otroci v urbanih naseljih v primerjavi z obrobnimi deli, saj se otroci v urbanih naseljih zlahka srečajo nekje na drugem delu.

Leta 2003 je bila v Hong Kongu epidemija SARS-a, pri tem je prišlo do očitnega zmanjšanja infekcij gripe in drugih respiratornih  virusnih infekcij. Intervencije javnega zdravstva so vključevale zaprte šol, bazenov in drugih javnih prostorov, odpovedi športnih dogodkov, razkuževanja taksijev, avtobusov in javnih površin. Večina ljudi je uporabljala obrazne maske in redno umivala roke. V splošnem je torej prihajalo do manjšega socialnega druženja.

V času epidemije H1N1 leta 2009, so se pojavljali predlogi zaprtja šol, kot ene izmed omejitvenih strategij širjenja epidemijah. Glavni pomisleki pri dejanskem vnosu ideje v realno stanje je bilo vezano na zagotavljanje varstva otrok v času, ko bi bili starši na svojih delovnih mestih. Stroški zaprtja šol bi bili seveda visoki, po nekaterih ocenah celo nekajkrat višji kot stroški zdravljenja simptomov gripe, če šole ne bi bile zaprte. Pri tem je ključno dejstvo, da bi bilo zaprtje šol bolj smiselno v primeru, ko cepiva za virus še ni bilo in je bilo zato širjenje nekoliko manj obvladljivo. Na koncu je torej odločitev o zaprtju šol v primeru epidemij ali celo pandemij odvisna od stroškov, ki bi jih posamezna odločitev prinesla.

Učinkovitosti nošenja obraznih mask pri preprečevanju prenosa virusov ni potrdila nobena kontrolirana raziskava. V času pandemske gripe leta 1918 je bila uporaba obraznih mask pogosta in na posameznih območjih celo obvezna. Največji dvom v dejansko učinkovitost mask se je pojavil po objavi posameznih primerov bolezni v Kanadi, ko je do prenosa virusa gripe ter pojava bolezni prišlo tudi ob obvezni uporabi teh mas.

Priporočila za higieno v času večje pojavnosti gripe so povezana s prekrivanjem ust v času, ko kašljamo in izogibanju pljuvanju. Virusi gripe lahko ostanejo aktivni na površinah in se nato z rokami prenesejo v telo. Večina kontroliranih raziskav, vendar ne vse, so potrdile zaščitni učinki umvanja rok pri zmanjševanju infekcij zgornjih dihalnih poti. Pri tem je zanimivo dejstvo, da antibakterijski proizvodi za umivanje rok ne zagotavljajo večje učinkovitosti zaščite v primerjavi z navadnim milom in vodo. V času pojava SARS-a v Hong Kongu leta 2003 so ugotovili, da ima umivanje rok več kot desetkrat na dan in razkuževanje javnih površin zaščitni učinek pri preprečevanju širjenja okužb.

Eden od simptomov prehlada, gripe in drugih obolenj je tudi kihanje. Pomembno je, da v sklopu preventive pred širjenjem okužb ob kihanju (pa tudi kašljanju) nos in usta prekrijemo z debelim robcem. Virusi prehlada, gripe in drugih respiratornih okužb se namreč prenašajo kapljično po zraku. Ko kihnemo ali zakašljamo se virusi sprostijo v naše okolje. V primeru, da nimamo robcev, je najboljša možnost, da prenos okužbe preprečimo s kihanjem/kašljanjem v našo obleko. Najlažje to naredimo, ko imamo oblečene dolge rokave in komolec dvignemo do ust/nosa in kihnemo vanj. Eno izmed priporočil je, da nikoli ne kihamo/kašljamo v usta. Čeprav se nam zdi, da na ta način preprečimo prenos okužbe, to dejansko ne drži. Z rokami se namreč dotikamo različnih površin in tako prenesemo okužbo naprej. Če res nimamo ničesar v kar bi lahko kihnili/zakašljali, lahko uporabimo roke, vendar je potrebno takoj za tem temeljito oprati roke z milom in vodo, kot je opisano zgoraj. V primeru bolezni je najbolje, da se v večji meri skušamo izogibati drugim ljudem, saj s tem zmanjšamo možnost okužbe drugih.

Zimski čas predstavlja glavno obdobje obolelosti za različnimi okužbami dihal. Povzročitelji teh so virusi in bakterije. Prav vsi se moramo zavedati, da lahko v boju proti okužbami naredimo največ. Redna higiena in preprečevanje prenosa okužb so osnova za ohranjanje zdravja in ohranitev dobrega imunskega stanja.

Avtorica: Mojca Strgar, dipl. biol. (UN)

Literatura:

• World Health Organization Writing Group. (2006). Nonpharmaceutical Interventions for Pandemic Influenza, National and Community Measures.Emerging Infectious Diseases, 12(1), 88–94. http://doi.org/10.3201/eid1201.051371
• Liu, M., Ou, J., Zhang, L., Shen, X., Hong, R., Ma, H., … Fontaine, R. E. (2016). Protective Effect of Hand-Washing and Good Hygienic Habits Against Seasonal Influenza: A Case-Control Study.Medicine, 95(11), e3046. http://doi.org/10.1097/MD.0000000000003046
• WikiHow (2017). http://www.wikihow.com/Sneeze-Properly
• Brown, S. T., Tai, J. H., Bailey, R. R., Cooley, P. C., Wheaton, W. D., Potter, M. A., … Lee, B. Y. (2011). Would school closure for the 2009 H1N1 influenza epidemic have been worth the cost?: a computational simulation of Pennsylvania.BMC Public Health, 11, 353. http://doi.org/10.1186/1471-2458-11-353
• (2017). Clean hands protection. http://www.who.int/gpsc/clean_hands_protection/en/
• Ministry Health Care. (2017). http://ministryhealth.org/MinistryHealth/Services/EmergencyServices/VitalConnection/VitalConnectionsWinter2015/PreventingCommonWinterDiseases.nws