Vsi, ki smo zaposleni v ambulantah se bomo soglasno strinjali na vprašanje kdaj so ambulante najbolj polne.

Kadar je sončno ali deževno? Toplo ali hladno?

Seveda so čakalne vrste najbolj dolge kadar zunaj dežuje ali se pripravlja sprememba vremena.

Saj vendar večina ljudi občuti nihanje temperatur ravno kot bolezenske znake ali slabo počutje.

Verjetno se takrat večina nas počuti utrujene, razdražene, čutimo bolečine v sklepih, nihanja v krvnem pritisku, slabo spimo.

 

Z občutljivostjo na vremenske spremembe se lahko rodimo ali pa občutljivost pridobimo skozi življenje.

V veliki meri vpliva na vremensko preobčutljivost prav sodoben način življenja.

Veliko večino dneva preživimo v zaprtih, klimatiziranih prostorih in se ne gibamo dovolj. Potem pa je tu še veliko število porasta alergij, stres ter seveda nepravilna prehrana.

 

Občutljivost na vremenske spremembe se z leti veča. Najbolj občutljivi so revmatološki bolniki, bolniki z dihalnimi težavami ter srčni bolniki.

Načeloma največ takšnih bolnikov jamra zaradi bolečih sklepov, nihanja pritiska, nerednega utripa srca, težavami z dihanjem, nespečnostjo, depresivnim občutkom ter povečanjem apetita.

 

Lahko pa je vremenska preobčutljivost  znak prevelikega stresa in izgorelosti. Na tak način nas telo pogosto opozarja, da moramo upočasniti tempo.

 

Dovzetni za vremenske spremembe pa so tudi ljudje, ki so v preteklosti imeli težje poškodbe, zlome, operacije.

Pred spremembo vremena postanejo poškodovana ali operirana mesta veliko bolj občutljiva, če je šlo za poškodbe glave pa se pojavijo hudi glavoboli ali celo migrene.

 

Nekateri ljudje so tako občutljivi, da ponavadi kar rečejo, da čutijo v sklepih, da se bo vreme spremenilo.

 

Vremenska občutljivost je zelo pogost pojav. Preučevanje vpliva vremena in podnebja na človekovo počutje se imenuje biometeorologija.

Je razmeroma mlada veda, ki v ospredje preučevanja postavlja atmosferski vpliv na počutje in zdravje ljudi.

Strokovnjaki za biometeorologijo človeka so povezani v mednarodnem združenju za biometeorologijo International Society of Biometeorology.

V njem so poleg strokovnjakov, ki preučujejo vpliv vremena na ljudi tudi strokovnjaki, ki preučujejo tudi vplive na živali in rastline.

 

KAKO SI POMAGATI IN ZMANJŠATI VPLIV VREMENA NA TELO?

Kot pri večini zdravstvenih problemov je prvi korak k boljšemu počutju zdrav način življenja.

Več gibanja, zdrava prehrana bogata z vitamini in minerali, pravilna drža telesa, zmanjšanje stresa…

 

Obstajajo tudi različne vrste sprostitve: joga, meditiranje, masaže. Vsak si lahko najde nekaj, kar mu bo pomagalo sprostiti telo in se pripraviti na slabše vreme.

 

Tudi kadar dežuje ali je mrzlo nam še vedno ni treba opustiti zunanjih dejavnosti.

Toplo se oblecimo, vzemimo dežnik in se odpravimo na sprehod ali peš do bližnje trgovine.

Kolikor je možno bodimo zunaj na svežem zraku in se izogibajmo zaprtim prostorom. Na dan spijmo veliko tekočine, najboljša je navadna voda, izogibajmo pa se kavi, gaziranim pijačam in alkoholu.

Zaužijmo veliko sadja, sveže zelenjave, izogibajmo pa se mastni, slani hrani in sladkarijam.

Spremljajte biometerološko napoved vremena tako da boste pripravljeni na vaš odziv telesa.

V dneh spremenljivega vremena ne opravljajte težjih opravil, raje stvari opravite prej ali preložite na dneve, ko se boste bolje počutili.

Upoštevajte signale, ki vam jih vaše telo pošilja. Zmanjšajte stres in za vikende pospravite mobilne telefone, računalnike in se raje odpravite v hribe.

Seveda pa najbolj pomaga optimizem. Zato tudi če se pripravlja na slabo vreme ne razmišljajte o prihajajočem slabem počutju in nihanju razpoloženja ampak se raje potrudite in se v takšnih dnevih ogradite z vašimi najdražjimi, kakšno dobro knjigo, predvsem pa se potrudite za veliko smeha.

 

Dejana Bradarič, TZN, Org. soc. mreže