O krvnih maščobah ali holesterolu kroži nešteto podatkov, nekateri temeljijo na znanstvenih dognanjih, nekateri pa izvirajo iz ljudskih govoric. Zagotovo pa je res, da je holesterol v človeškem telesu nepogrešljiv. Ko pa so njegove vrednosti nad dopustno mejo, postane eden od največjih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov.

Skrb vzbuja podatek, da ima povišan holesterol dve tretjini odraslih Slovencev. Nezdrav življenjski slog, zvišan krvni tlak, povečane vrednosti krvnega sladkorja, čezmerna telesna teža in debelost ter povečane vrednosti krvnih maščob, zlasti holesterola, so dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, ki so v Sloveniji še vedno najpogostejši vzrok smrti. Samo zaradi teh bolezni (srčnega infarkta, možganske kapi) umre več kot vsak tretji Slovenec oziroma Slovenka.

Prepogosto gre za prezgodnjo smrt, ki bi jo lahko preprečili, če bi zmanjšali dejavnike tveganja. Marsikdo se ne zaveda, zakaj je povišan holesterol nevaren, in ne ve, kaj lahko naredi sam in kako mu lahko pomaga zdravnik. Na srečo lahko veliko naredimo sami z zdravim načinom življenja in zdravljenjem z zdravili, ki pa so učinkovita le, če jih jemljemo redno.

Kljub vsem znanim podatkom srčno-žilnim boleznim ne namenjamo dovolj pozornosti. Zato se sprašujemo, ali te bolezni poznamo dovolj, ali se res zavedamo njihovih posledic.

Na novinarski konferenci Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki je potekala v ponedeljek, 3. oktobra 2016, so o resnicah in zmotah glede povišanega holesterola ter o njegovem obvladovanju govorili

·         prim. Matija Cevc, dr. med. (Klinični oddelek za žilne bolezni, UKC Ljubljana),

·         prof. dr. Aleš Blinc, dr. med. (predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni, Interna klinika, UKC Ljubljana),

·         Damijan Perne, dr. med., specialist psihiater, in

·         Tanja Žontar, dipl. m. s.

Številne raziskave dokazujejo, da je treba ciljne vrednosti holesterola ohranjati dolgoročno, saj je napoved za zdravje slabša, če smo dejavnikom tveganja izpostavljeni dlje časa. Dokazano je, da znižanje holesterola v krvi bistveno upočasni napredovanje ateroskleroze in s tem zmanjša nevarnost za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi ali pretočnih motenj v arterijah nog.

Z znižanjem holesterola LDL za 1 mmol/l lahko tveganje za srčno-žilno umrljivost in srčni infarkt zmanjšamo za 20%. Zato je pomembno, da vsak posameznik sprejme odločitev za skrb za svoje zdravje tudi tako, da zaupa svojemu zdravniku in redno jemlje predpisana zdravila. Zdravnik namreč bolnika pozna, spremlja njegovo zdravstveno stanje in natančno ve, kakšno zdravljenje in katera zdravila so zanj optimalna in zakaj se je odločil zanje.

Prim. Matija Cevc, dr. med.: »Dlje ko traja izpostavljenost visoki ravni holesterola, večjo škodo se naredi na žilnih stenah. To dejstvo je najbolj očitno pri tistih, ki imajo družinsko obliko motnje, saj imajo pri tej obliki visoko raven holesterola že otroci. Taka oblika je tudi najpomembnejši vzrok za zgodnjo srčno-žilno bolezen. Zelo pomembno je torej, da take osebe, čim prej odkrijemo in ustrezno zdravimo.«

prof.dr. Aleš Blinc, dr. med. je poudaril: »Holesterol ni zgolj škodljiva, temveč je nujno potrebna sestavina našega telesa. Narava je zato vzpostavila zapleten sistem za njegovo uravnavanje v telesu. Vsakršna motnja v tem »sistemu« pa se odraža v pospešeni aterosklerozi in zvečanem tveganju za srčni infarkt. Premočrtno razmišljanje “manj holesterola v hrani” = “manj holesterola v krvi” = “manj infarktov” se je izkazalo za preveč poenostavljeno. Količina zaužitega holesterola v prehrani le malo vpliva na raven krvnega LDL-holesterola in posledično na srčno-žilno zdravje.«

Ko laboratorijski izvidi pokažejo povečane vrednosti krvnih maščob in zdravnik napiše recept, se marsikdo vpraša, zakaj mora jemati zdravila, čeprav se dobro počuti. Poleg tega pa se bolnikom zastavlja še vrsto drugih vprašanj. V takšnih trenutkih potrebuje sogovornika, ki mu zaupa in z njim lahko poišče ustrezne odgovore.

Predvsem pa je pomembno, da zaupa stroki in se nanjo tudi obrne. Nosilec zdravljenja je zdravnik, ki deluje v timu, katerega zelo pomemben član je medicinska sestra, ki v okviru različnih ravni zdravstvene dejavnosti aktivno sodeluje v procesu zdravljenja in ima zelo pomembno vlogo na področju promocije zdravja in zdravstveno-vzgojnega svetovanja.

Zato je velikokrat prav ona pomemben sogovornik pri vprašanjih povezanih s pravilnim in rednim jemanjem predpisanih zdravil, možnih stranskih učinkih pri tem, z zdravo prehrano, ustrezno fizično aktivnostjo in kako čim bolj kakovostno živeti z boleznijo. Medicinska sestra prevzema aktivno vlogo pri zdravstveno-vzgojnem svetovanju o nefarmakoloških ukrepih kot podpori zdravljenju.

Tanja Žontar, dipl. m. s. dodaja: »Zavedamo se, da je na področju srčno-žilnih obolenj preventiva zelo pomembna in bi z njo lahko preprečili številne srčno-žilne bolezni in njihove zaplete. Zato vidimo veliko vlogo v Zdravstveno-vzgojnih centrih, katerih namen je spodbuditi prebivalce, da bi začeli aktivno skrbeti za svoje zdravje. Prav tako so velika pridobitev referenčne ambulante družinske medicine.

Zato menimo, da bi bilo nujno dati večji pomen svetovanju in spremljanju bolnikov s strani medicinske sestre, ki ima za to tudi potrebno znanje. Zavedati se moramo, da bo le dobro poučen in ozaveščen bolnik poznal in razumel cilje zdravljenja, sprejel svojo bolezen in znal z njo čim bolj kakovostno živeti ter bo pravočasno poiskal ustrezno pomoč v primeru poslabšanja bolezni.«

Ko »udari težka diagnoza« postane življenje zelo drugačno. Informacija o kronični bolezni bolnika pogosto psihično obremeni, lahko se pojavi strah, poslabša se razpoloženje. Bolezen od bolnika in njegovih družinskih članov pogosto zahteva veliko spremembo življenjskih navad, zaradi česar lahko dobijo občutek, da težav nimajo pod nadzorom, zato doživljajo nemoč. Razpoloženje bolnikov se lahko poslabša tudi zaradi občutkov krivde, če niso upoštevali zdravnikovih navodil ali pa so opustili zdrav način življenja.

Damijan Perne, dr. med., specialist psihiater pri tem poudarja: »Miokardni infarkt je zelo resen zdravstveni zaplet, ki prej aktivnega – uspešnega človeka v trenutku sooči z njegovo ranljivostjo in minljivostjo, ter ga prestraši.

Po soočenju s hudo boleznijo se pri pacientu zvrsti cela paleta čustev:

·         Zanikanje in oklevanje ob nastopu infarkta,

·         anksioznost prve ure in dni po infarktu,

·         kratko obdobje evforije,

·         ponoven zagon anksioznosti in lahko že prvi znaki,

·         depresije v subakutnem obdobju,

·         razvoj kroničnih psihičnih motenj v kasnejšem obdobju rehabilitacije.

20-30% pacientov v prvem letu po MI potrebuje psihiatrično intervenco zaradi razvoja anksiozne ali depresivne motnje.

Pomembna je zgodnja prepoznava teh motenj, ko je še dokaj enostavna zamejitev težav in preprečevanje hujših oblik. Pogosto zadostuje že odkrit pogovor o bolezenskem poteku in posledicah, pomembna pa je tudi podpora svojcem,ki je sicer pogosto spregledamo. Ob bolj izraženih psihičnih motnjah (razvoj resnejše depresije ali anksioznosti s paničnimi napadi), je za dosego psihične rehabilitacije, pomembna čimprejšnja psihoterapevtska in/ali medikamentozna obravnava.«

prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.

Holesterol seveda ni zgolj škodljivec, temveč je nujno potrebna sestavina našega telesa. Narava je zato vzpostavila zapleten sistem za njegovo uravnavaje v telesu — pridobimo ga lahko iz dveh virov (prehrana od zunaj, biosinteza v telesu), njegovo vsrkavanje v telesu je skrbno uravnano, prav tako tudi njegov prenos po telesu v obliki lipoproteinov majhne gostote (LDL- ali tudi “slabi” holesterol) oziroma povratno čiščenje v obliki lipoproteinov velike gostote (HDL- ali tudi “dobri” holesterol).

Vsakršne motnje v tem “sistemu” pa se odrazijo v pospešeni aterosklerozi in zvečanem tveganju za srčni infarkt. V naravi je tak primer dedna hiperholesterolemija, pri kateri so koncentracije LDL-holesterola v krvi precej višje kot v siceršnji populaciji in kjer bolniki s hudo (t.im. homozigotno) obliko te bolezni umirajo zaradi infarkta pred 30. letom življenja.

Premočrtno razmišljanje “manj holesterola v hrani” = “manj holesterola v krvi” = “manj infarktov” se je izkazalo za preveč poenostavljeno. Količina zaužitega holesterola v prehrani le malo vpliva na raven krvnega LDL-holesterola in posledično na srčno-žilno zdravje. Jajca, ki v rumenjaku vsebujejo približno 200 mg holesterola, so pri Ameriški kardiološki zvezi nedavno črtali s seznama odsvetovanih živil. Smernice Evropskega kardiološkega združenja za preprečevanje bolezni srca in žil, ki jih povzemamo tudi v Sloveniji, so omejevanje holesterola v zaužiti hrani — z manj medijske odmevnosti, kar je značilno za evropsko akademsko suhoparnost — umaknile že leta 2012.

Drugače je s trans-maščobami, ki dvignejo LDL-holesterol in tudi pojavnost infarkta posredno, preko vplivanja na presnovo holesterola v telesu. Trans-maščobe so povečini umetne, zato jih v raziskavah razmeroma zlahka identificiramo in tudi preučimo njihov vpliv na zdravje — nastanejo namreč pri toplotni obdelavi rastlinskih olj in jih najdemo v ocvrti hrani, margarini in industrijsko pripravljenih slaščicah. Dnevno zaužitje 5 g trans-nenasičenih maščobnih kislin (približno 2 % dnevnega energijskega vnosa) poveča tveganje za srčni infarkt za 20 %. V nekaterih regijah in državah je uporaba trans-nenasičenih maščobnih kislin zato v prehranski industriji zakonsko omejena, na Danskem pa celo prepovedana.

Na populacijski ravni je smiselno priporočiti zdrav prehranski vzorec. Kardiološka združenja (slovensko je to storilo leta 2004) za varovanje srčno-žilnega zdravja zato priporočajo Mediteransko dieto kot prototip zdravega prehranskega vzorca, ker vsebuje minimalno trans-nenasičenih maščob, zmerno nasičenih maščob in veliko polinenasičenih maščob.

Z vidika znanstvene metodologije je sicer veliko lažje kot preučevati učinke prehranskih vzorcev raziskovati učinek določenega zdravila v točno določenem odmerku, ker so izsledki dokaj skladni in dorečeni: če z zdravilom znižamo LDL-holesterol v krvi za 1 mmol/L, zmanjšamo verjetnost infarkta za 20 %! Marsikdo, tudi v medicinski stroki, to razume kot nekakšno vodo na mlin farmacevtske industrije ter potuho nezdravemu življenjskemu slogu, vendar je z medicinskega vidika zdravilo iz skupine statinov, ki dokazano zmanjša srčno-žilno umrljivost, ogroženim posameznikom treba ponuditi.

 

Kaj je holesterol?

Holesterol je vosku podobna snov. Nastane v jetrih, kar nekaj pa ga telo dobi s hrano. Pri njegovi razgradnji nastajajo v jetrih žolčne kisline, ki se izločajo v prebavni trakt in so nujno potrebne, da telo prebavi maščobe, ki jih dobi s hrano.

Holesterol je v vodi netopen, zato se po krvi prenaša vezan v spojine, ki jih imenujemo lipoproteini.

 

Ločimo:

·         lipoproteine z majhno gostoto (LDL),

·         lipoproteine z zelo majhno gostoto (VLDL) in ostanke VLDL,

·         lipoproteine z veliko gostoto (HDL).

Holesterol LDL imenujemo tudi škodljivi holesterol, saj se lahko kopiči v žilni steni. Holesterol HDL je koristen, saj iz žilnih sten odstranjuje škodljivi holesterol. Naš cilj je, da bi bilo škodljivega holesterola LDL v krvi čim manj, holesterola HDL pa čim več. V krvi so tudi druge maščobe, imenovane trigliceridi. Če jih je preveč, so prav tako škodljivi.

[wp_ad_camp_1]

Zakaj je holesterol nevaren

Kadar je v telesu preveč holesterola, se odlaga v žilne stene, kjer tvori oblogo ali leho. Zaradi tega procesa, ki ga imenujemo ateroskleroza (poapnenje žil), se postopno in dalj časa povsem brez opozorilnih znakov počasi mašijo žile. Ko posamezni organi in organski sistemi zaradi oviranega pretoka krvi ne dobijo dovolj hranil za nemoteno delovanje, se pojavijo klinični znaki. Če obloga ali leha poči, pride njena vsebina v stik s krvjo in nastane krvni strdek. Ta žile še bolj zoži ali pa jih celo popolnoma zapre, kar je smrtno nevarno.

Znani so različni vzroki za povečano vsebnost holesterola (ali t. i. hiperholesterolemijo) v krvnem obtoku, glavna pa sta neustrezna prehrana s prevelikim vnosom nasičenih maščob in nekatere bolezni (npr. sladkorna bolezen, bolezni ščitnice). Največkrat so poleg dedne nagnjenosti za pojav hiperholesterolemije pomembne nezdrave življenjske navade: mastna in kalorično preobilna hrana, telesna nedejavnost, kajenje … Posebno huda je hiperholesterolemija, ki je posledica genske okvare. Pri tej lahko zaradi srčnega infarkta umrejo že otroci.

Vsebnost holesterola v telesu je skrbno nadzirana. Njegovo nastajanje in odstranjevanje iz telesa je pri zdravih ljudeh uravnano tako, da ne pride do kopičenja. Pri določenih prirojenih ali pridobljenih okvarah (dislipidemijah) pa pride do motenj v nastajanju ali odstranjevanju in takrat lahko v krvi zaznamo prevelike količine holesterola. Vrednosti holesterola se fiziološko povečujejo s staranjem, nanje pa vpliva tudi stres.

Zaželene vrednosti krvnih maščob glede na veljavne smernice za obravnavo dislipidemij

Pri zdravem odraslem človeku je priporočena vrednost skupnega holesterola pod 5 mmol/l, vrednost holesterola LDL pa pod 3 mmol/l. Vrednost trigliceridov naj bi bila pod 1,7 mmol/l, vrednost HDL pa nad 1 mmol/l pri moških in nad 1,2 mmol/l pri ženskah.

Zdravljenje je odvisno od ocenjene skupne srčno-žilne ogroženosti posameznika.

Pri majhni ali zmerni srčno-žilni ogroženosti je priporočena ciljna vrednost za holesterol LDL pod 3 mmol/l, pri veliki srčno-žilni ogroženosti pa pod 2,5 mmol/l. Pri zelo veliki srčno-žilni ogroženosti je priporočena ciljna vrednost pod 1,8 mmol/l, če ta cilj ni dosežen, pa se svetuje znižanje izhodiščne vrednosti holesterola LDL za polovico.

Pri hiperholesterolemiji seveda ne zdravimo številk, ampak z doseganjem ciljnih vrednosti preprečujemo tisto, česar se vsi najbolj bojimo – možgansko kap, srčni infarkt ipd.

Prvi ukrepi pri povišanem holesterolu

Zdravljenje temelji na spremembi nezdravih življenjskih navad. Telesno nedejavnim se priporoča, da so vsaj 30 minut na dan telesno aktivni, kadilcem se seveda priporoča opustitev kajenja, čezmerno prehranjenim in debelim hujšanje, korenita sprememba prehrane ipd.

Pri številnih pa to ni dovolj, zlasti pri bolj ogroženih in pri bolnikih, pri katerih je ateroskleroza že znana (če so že doživeli srčni infarkt, imajo z ultrazvočno preiskavo dokazane aterosklerotične spremembe v žilah ipd.), zato jih je treba takoj začeti zdraviti tudi z zdravili. Temelj zdravljenja ostajajo statini, ki so eno od najbolj pogosto predpisanih zdravil in uspešno znižujejo holesterol.

Zdravila za znižanje holesterola

V nekaterih primerih sprememba življenjskega sloga ne zadošča. V takih primerih je treba jemati zdravila za znižanje vrednosti holesterola – statine.

Kako delujejo statini?

Statini zavirajo enega od encimov, ki v človeškem telesu pospešujejo nastajanje holesterola v jetrih. Hkrati se med zdravljenjem posredno povečuje število receptorjev za holesterol na jetrnih celicah, kar pomeni, da se ga več odstranjuje iz krvnega obtoka. Dokazano je, da imajo statini še nekatere druge, ugodne (pleiotropne) učinke.

To pomeni, da niso povezani le z zniževanjem holesterola, kar je njihovo primarno delovanje, ampak so tako rekoč vsi usmerjeni v upočasnjevanje oziroma zaviranje procesov, povezanih z aterosklerotičnim procesom v arterijski žilni steni. Med temi je zlasti pomembno, da delujejo protivnetno, izboljšujejo prožnost žil, zavirajo trganje aterosklerotičnih leh, zavirajo strjevanje krvi ipd., saj tako zmanjšujejo umrljivost zaradi srčno-žilnih zapletov.

Ti ugodni učinki so torej zelo pomembni, saj delujejo prav na mehanizme, ki sodelujejo pri nastanku srčnega infarkta (oz. akutnega srčno-žilnega dogodka) in ateroskleroze. Najbolj izražene pleiotropne učinke imajo statini.

Bolnikom, ki že imajo srčno-žilno bolezen (npr. bolnikom po srčnem infarktu), predpisujejo statine v velikih odmerkih zaradi njihovih ugodnih učinkov, pa tudi zato, da bi dosegli čim manjše vrednosti holesterola LDL, kar dokazano zmanjšuje tveganje za ponovni srčni infarkt.