SOL

Kuhinjska sol (natrijev klorid) je v svežih živilih rastlinskega in živalskega izvora v razmeroma majhnih količinah, lahko pa jo obravnavamo tudi kot začimbo, ker jo dodajamo osnovnim živilom.

Natrijev klorid je sestavljen iz 40 % natrija in 60 % klorida.

Sol se lahko pridobiva iz kamene slane rude (rudninske soli) ali pa morske vode, ki vsebuje okoli 3 % NaCl (soline). Z izparevanjem v velikih plitvih bazenih pridobivajo kristalno morsko sol. Z izparevanjem podzemnih slanih vod pa se pridobiva drobna kuhinjska sol.

Nekaj milijonov let so naši predniki uživali hrano z manj kot 0,25 g soli dnevno.

Vseeno pa je sol igrala pomembno vlogo v razvoju človeštva in sicer pri konzerviranju živil. Kitajska ljudstva so pred približno 5.000 leti ugotovila, da se ribe ali meso lahko ohranijo za daljše časovno obdobje, če se jih potopi v slano raztopino.

Leta 2006 so pri svetovni zdravstveni organizaciji ugotovili, da v državah v razvoju približno 75 % celotne dnevno zaužite soli prihaja iz predelanih živil, torej iz živil, ki jim je med predelavo ali pripravo dodana sol.
JOD V PREHRANI

Jod sodi med esencialne elemente, ki ga vnašamo v telo in je v obliki jodida nujno potreben za sintezo ščitničnih hormonov. Je nujno potreben za normalno rast in razvoj, tudi že v fazi razvoja ploda, njegovo pomanjkanje pa vpliva predvsem na slabši mentalni razvoj otroka.

RAZLIČNE VRSTE SOLI BOLJ ZDRAVE OD DRUGIH?

Človeško telo potrebuje sol za uravnavanje krvnega tlaka in telesnih tekočin. Prevelik vnos soli zvišuje krvni tlak in škoduje ledvicam. Na tržišču je mnogo vrst in porekla zato je težko ugotoviti katera je za naše telo najbolj koristna seveda v dnevno priporočljivih količinah. Skorajda vsa hrana, ki jo dandanes zaužijemo vsebuje sol oz. aditive soli, še posebej industrijsko predelana hrana, katera na žalost vsebuje enormne količine soli.

Povprečen Slovenec zaužije 4 do 5x preveč soliod dnevno priporočljivega vnosa (do 5g).

Najpogostejši vrsti soli, ki ju zaužijemo sta morska in kamena.


Proizvajalci soli dodajajo le tej aditive proti sprijemanju in strjevanju ter jo po zakonu tudi jodirajo.

Nerafinirana sol je v večjih strjenih kristalih in na okus manj slana. Zato jo posledično zaužijemo tudi večje količine. Le ta pa ne vsebuje joda. Kar pa je škodljivo za naš organizem kajti vnos joda ne bo zadosten.

75% soli nezavedno zaužijemo z industrijsko pripravljeno hrano. Ta se nahaja tudi v na videz ‘ne slanih’ produktih kot so kosmiči, žitarice, čokoladni piškoti, arašidovo maslo itd..

Naj Vam pride v navado, da pričnete brati prehransko embalažo tako boste vsaj približno vedeli koliko soli ste zaužili.

Dejali bi, da je najbolj zdrava jodirana sol v dnevno priporočljivi dozi ne glede na vrsto pridobivanja.

PREVENTIVNI NASVETI!

Za ohranjanje dobrega priporočljivega dnevnega vnosa soli uživajte čim manj industrijsko pripravljene hrane.

Jedi ne dosoljujte in pri kuhi uporabljajte zmerne količine soli. Ne pretiravajte.

Ne pozabite, da se veliko soli nahaja že v kockah, začimbah in začinkah raznoraznih znamk.

Ledvice in srce Vam bosta hvaležna :)