Paprika je ena izmed prvih udomačenih kultur. Ocenujejo, da je na svetu okrog 50,000 sort kultiviranih paprik, vse pa so se razvile samo iz petih osnovnih sort s skupnim imenom Capsicum.
Snovi, ki se nahajajo v papriki blagodejno vplivajo na zdravje. Vitamin A, antioksidanti, karotenoidi, vitamini, minerali…skratka ima pozitiven učinek na srčnožilne bolezni, raka, avtoimune bolezni in sladkorno bolezen.
Karotenoidi so obarvani rastlinski pigmenti in jim pripisujemo antioksidantivno delovanje. Rdeča paprika vsebuje likopen, ki lahko pripomore k preventivi pred rakavimi obolenji.
Betakaroten – telo ga pretvori v vitamin A in blagodejno vpliva na vid. Oranžna paprika pa vsebuje zeaksantin, ki pomaga pri zaščiti pred sivo mreno.
Vse vrste paprik pa vsebujejo tudi veliko vlaknin, ki blagodejno vplivajo na prebavo.
Vedno ko zbolimo pomislimo na vitamin C in posežemo po limonah. Naj povemo kot zanimivost, da ena manjša rdeča, oranžna oz. rumena paprika vsebuje približno trikratno količino vitamina C, kot pa jo vsebujejo limone. Kot smo že omenili pa vsebuje tudi vitamin B6, folno kislino, vitamin E in K, kalij….Vsa ta mikrohranila prispevajo odlično podporo imunskemu sistemu.
Fenomenalne so tudi vložene paprike. Posegajte po lokalni pridelavi oz. kupujte ekološko, saj v masovni proizvodnji uporabljajo škropiva in ostale škodljive pripravke.
[wp_ad_camp_1]
Ena paprika na dan bo pokrila 100% priporočenega dnevnega vnosa vitamina A in C. Blagodejni vpliv na vaš vid. Vsebuje pa tudi vitamin K1, E, folno kislino, kalij in železo. Vrhunska kombinacija vitamina C in železa bo pripomogla k boljši absorbciji mineralov. Paprika ima zelo malo kalorij in je zelo razširjena v kuhinjah povsod po svetu.
Najverjetneje niste vedeli, da sta beta karoten in vitamin C zaslužna za sladkost paprike? V kolikor pa je poleg prisoten še kapsaicin pa dobimo pekočo papriko. Med dozorevanjem paprika spreminja barvo od zelene, rumene, močno rdeče skratka odtenkov je več kot 1oo.
V študijah so dokazali, da dolgotrajno uživanje paprike dviguje tudi nivo dobrega HDL holesterola.
Povprečna hranilna vrednost v 100 g surove paprike
Rdeča paprika |
Zelena paprika |
Rumena paprika |
|
Energijska vrednost |
31 kcal |
20 kcal |
27 kcal |
Maščobe |
0,3 g |
0,2 g |
0,2 g |
Beljakovine |
1 g |
0,9 g |
1 g |
Ogljikovi hidrati |
6 g |
4,6 g |
6,3 g |
Prehranske vlaknine |
2 g |
1,7 g |
0,9 g |
Vitamin C |
127,7 mg |
80,4 mg |
185,5 mg |
Kalij |
211 mg |
175 mg |
212 mg |
Vitamin E |
1,6 mg |
0,4 mg |
– |
Niacin |
1 g |
0,5 mg |
0,9 mg |
Vitamin A |
157 µg |
18 µg |
10 µg |
Vitamin B6 |
0,3 mg |
0,2 mg |
0,2 mg |
Vitamin K |
5 µg |
7,4 µg |
– |
In za konec še koristna informacija, ki je mogoče niste poznali.
Raziskave so dokazale, da vsa zelenjava iz ekološke pridelave vsebuje tudi do 50% več koristnih snovi, kot zelenjava iz klasične ali konvencionalne pridelave, kjer se uporabljajo umetna gnojila in zdravju škodljivi pesticidi.
Viri:
https://www.nutris.org/prehrana/zivila-meseca/poletje/246-paprika.html
Komentirajte članek oz. napišite vaše nasvete iz prakse.
You must be logged in to post a comment.