Zelena je barva življenja in pomladi, ki bo vsak čas tu. Zeleni travniki in gozdovi, zeleni regrat in čemaž, vse zeleno nas podzavestno pomirja in navdaja z veseljem.

Če smo lepote zelenja do zdaj le z občudovanjem opazovali, je skrajni čas, da jih vključimo tudi na naš jedilnik.

 

Zdravilni učinki klorofila

Veliko je bilo že napisanega in povedanega o koristih zelenih živil. Čistijo telo odpadnih produktov presnove, urejajo prebavo, višajo nivo energije, bogatijo kri in pomagajo pri uravnavanju optimalne telesne teže (pa naj bo to navzgor ali navzdol), alge pa imajo celo sposobnost vezave težkih kovin, ki se na ta način izločijo iz telesa.

Vse te lastnosti jim v veliki meri daje klorofil, zeleno rastlinsko barvilo, katerega molekulska sestava je zelo podobna strukturi hemoglobina v naši krvi.

Molekuli klorofila in hemoglobina se med seboj ločita le v centralnem elementu, vezanem v porfirinski obroč (pri prvem je to magnezij, pri drugem pa železo).

To samo po sebi še nič ne pomeni, saj so pretvorbe molekul kljub takšni podobnosti skrajno kompleksne in le malo verjetno je, da bi se klorofil lahko pretvarjal neposredno v hemoglobin.

A mnoge laboratorijske in klinične raziskave (ena prvih je bila na zajcih narejena že leta 1916) kažejo, da klorofil neposredno vpliva na povečanje koncentracij hemoglobina v krvi in s tem izboljšanje celotne krvne slike in splošnega počutja.

Povezujejo ga tudi z razstrupljevalnim učinkom, pospešenim celjenjem ran, protirakavim delovanjem, odpravljanjem neprijetnega telesnega vonja in še mnogimi drugimi učinki, ki jih lahko pripišemo tudi zelenolistni zelenjavi, travam in algam.

 

Bogastvo vitaminov, mineralov in beljakovin

Zelenje ni bogato le s klorofilom. Med vsemi živili močno izstopa po vsebnosti mineralov in vitaminov (predvsem vitamina C), bogato pa je tudi z vlakninami in beljakovinami.

Špinača na primer, preračunano na odstotke energijske vrednosti, vsebuje več kot 50 % beljakovin, alga klorela 67 %, alga spirulina pa več kot 75 %. Za primerjavo: beljakovine v mleti govedini v isti lestvici zavzemajo dobrih 31 %. Zelenolistna zelenjava, še bolj pa alge, so zato nepogrešljiv del jedilnika za vse, ki so športno aktivni ali bi radi pridobili na mišični masi.

 

Zelena raznolikost

Za občutenje vseh pozitivnih lastnosti, ki jih prinaša zelenje, je najbolje uživati različne vrste zelenih živil. Vsako namreč vsebuje malce drugačen spekter hranil in mineralov.

Največ koristi bomo imeli od sveže zelenolistne zelenjave, katere raznolikost je ogromna: od bolj poznanih – špinače, blitve, zelene solate, kodrolistnega ohrovta, rukole, motovilca, zelene in peteršilja, pa do divjih – regrata, rogovilčka, navadne zvezdice, smrdljivke, čemaža in marsikaterega plevela, kot mu radi rečemo.

Vsak dan si privoščimo vsaj en obrok, ki bo vseboval vsaj eno od naštetih ali drugih vrst zelenolistne zelenjave. Skupaj s sadjem jih lahko zmešamo v zeleni kašasti sok ali pa si jih privoščimo v veliki skledi solate.

Živila, ki grejejo
Naravna sladila