zdravo-zeljeZelje ne predstavlja velik del naše vsakodnevne prehrane. Večinoma zelje uživamo v hladnejših mesecih, ko nam bolj tudi paše hrana žlico. Govorimo predvsem o enolončnicah in močni »zimski hrani«. Zelje dela v naši kuhinji predvsem družbo klobasam (krvavice, pečenice, jetrnice) ter krompirju. Zelje najdemo tudi v restavracijah, ki nam ga ponujajo tekom leta v solatnem baru. Zelje je na splošno zelo zdravo živilo. Vsebuje veliko sulfatov, vitamina C in veliko drugih vitaminom ter mineralov. Zelje torej predstavlja pravo »superfood« v naši kuhinji.

Kaj je zelje in od kod prihaja?

Zelje ali Brassica oleracea (lat.) je zeleno-listnata zelenjava, ki prihaja iz družine Brassica. V to družino zelenjave spadajo tudi: brokoli, cvetača, ohrovt, brstični ohrovt in gorčično seme. Zelo težko je reči, od kod je zelje prišlo, vendar najverjetneje je svojo pot začelo v Evropi, pred približno 3000 leti. Tako imenovano zahodno vrsta zelja je imela večje debele liste, ki so bili užitni. Sicer pa so pa naši predniki to zelje zelo cenili, saj je v debelih listih zadrževalo veliko vode in tako uspevalo v suhem in hladnem podnebju. Na drugi strani sveta, na Kitajskem, so prav tako vzgojili ter udomačili zelje, temveč že pred več kot 4000 leti. V času rimskega imperija je suho podnebje močno načelo plantaže zelja. Zelje je zaradi hude vročine velikokrat propadlo, zato je v tistem času zelje veljalo za dragoceno živilo. Stari Rimljani so zelje prepoznali tudi kot zdravilo. Z zeljem so zdravili glavobole in zastrupitve. Kot, zanimivost, so v Starem Egiptu zelje uporabljali kot zdravilo za alkoholni opoj (po domače »mačka«).

Večje količine zelja so zaužili pred popivanjem, ki naj bi v naslednjem dnevu zmanjšalo slabost in utrjenost. Če preskočimo čas za nekaj tisočletij, vidimo da je zelje prišlo v Anglijo šele okoli leta 1300. Kasneje ga je Jaques Cartier leta 1541 pripeljal v Ameriko. Na poti so ga številni mornarji jedli za preprečevanje skorbuta (pomanjkanje vitamina C v telesu), zaradi visoke ravni vitamina C. zdravniki, ki so bili prisotni na ladjah, ki so potovale daljše plovbe so uporabljali kislo zelje za zdravljenje gangrene in ran mornarjev.

zelje

Pozitivne lastnosti zelja:

  • Anitoksidanti – to so molekule, ki preprečuje ali upočasni oksidacijo drugih molekul. Sklepajo, da je oksidativni stres povezan z razvojem in manifestacijo določenih bolezni. Antioksidanti naj bi preprečevali med drugim tudi rakava obolenja in aterosklerozo. Poleg pozitivnih raziskav iz tega področja, pa obstaja tudi nekaj drugih raziskav, ki so prekomerno uživanje antioksidantov, odsvetovale, saj lahko škodujejo našemu zdravju.
  • Vitamin K – pozitivno vpliva na delovanje naših možganov. Poleg vitamina K, najdemo tudi spojine imenovane antociani. Ti pomagajo izboljšati našo koncentracijo, duševno funkcijo in preprečujejo poškodbe možganskih živcev. Rezultat je zmanjšana možnost nastanka Alzheimerjeve bolezni in drugih demenc, povezanih z našim duševnim stanjem. Antociani sicer na splošno obetajo velik potencial v medicini, predvsem pri zdravljenju rakavih obolenj in srčno-žilnih bolezni.
  • Žveplo – Zelje vsebuje velike vsebnosti žvepla, ki pozitivno vplivajo na našo kožo. Visoke vsebnosti žvepla pomagajo pri izgradnji keratina, ki je pomemben za zdrave lase, nohte in kožo. Poleg tega, zelje pomaga pri mastni koži (naj bi jo izsušilo) ter prepreči izbruhe aken.
  • Kalij je za naše telo pomemben in je prisotnem pri različnih življenjskih funkcijah. Ena izmed teh življenjskih funkcij je krvi tlak. Visoka vsebnost kalija pomaga odpirati krvne žile in s tem olajša pretok krvi. Vse to vodi k znižanemu krvnemu tlaku.
  • Glutamin – Listi zelja kopičijo velike koncentracije kadmija. Kadmij, pa nase veže glutamin, ki je znano kot močno protivnetno sredstvo. Glutamin torej pomaga pri vnetjih sklepov, visoki temperaturi, alergijah in tudi pri boleznih kože.
  • Beta karoten – Zelje je bogato s beta karoteni, ki preprečujejo makularne degeneracije oči in upočasnjujejo nastanek sive mrene.

Hranilne vsebnosti zelja (100 gr):

Kalorije 24 kcal
Maščobe 0,1 grama
Holesterol 0 gramov
Natrij 18 miligramov
Kalij 170 miligramov
Ogljikovi hidrati:

–          Sladkorji

–          Prehranske vlaknine

6 gramov

3,2 grama

2,5 grama

Beljakovine 1,3 grama
Vitamin A 98 IU
Vitamin C 36,6 miligrama
Kalcij 40 miligramov
Železo 0,5 miligrama
Vitamin B6 0,1 miligram
Magnezij 12 miligramov

SPOMLADANSKO ZELJE ima gladke, rahle liste in drobno glavo. Sorte z zelenim srcem imajo lahko okrogle ali stožčaste glave (kodrasti ohrovt).

ZIMSKO ZELJE ima trdo belo glavo. Kitajsko zelje ima nekoliko milejši okus kot navadno zelje.

ZIMSKO BELO ZELJE je pri nas najbolj razširjeno. Ohranja se najdlje in je zato najboljše za shranjevanje. Ima zbito glavo s hrustljavimi listi in je posebno prikladno za rezanje in ribanje. Uporabljamo ga za zeljno solato, za jedi iz svežega zelja in za kislo zelje.

RDEČE ZELJE ima enako zgodovino in morfološke lastnosti kot belo, razlikuje se pa po barvi, ki je lahko temnordeča, rdečevijolična ali modrikasta.

Kislo zelje po vsebnosti mlečne kisline prekaša celo jogurt.
Ima ogromno vitamina C – 100 gramov ga vsebuje celo do 50 mg, kar je primerljivo z limono ali pomarančo. S 150 do 200 g zelja zadostimo dnevnim fiziološkim potrebam po vitaminu C.

Zdravilne lastnosti in pozitivni učinki presnega in kislega zelja: 

– Zelje vsebuje žveplove snovi, ki mu dajejo značilen vonj,hkrati pa naj bi po nekaterih raziskavah zmanjševale tudi koncentracijo holesterola v krvi in posledično bolezni srca in ožilja
– Sveže zelje dokazano pomirja, izboljšuje možganske sposobnosti, odpravlja nemir in živčne motnje.
– Uživanje kislega zelja pospešuje izločanje strupenih snovi iz telesa in omogoča razvoj zdrave črevesne flore
– Krepi organizem, preprečuje prezgodnje staranje in zmanjšuje nagnjenost k številnim boleznim.
– Uspešno je tudi v boju s kandido
– Zelje blagodejno deluje na žlezo ščitnico, poleg tega povečuje spolno dejavnost in celo nastajanje barvil v laseh ter koži.
– Pospešuje presnovo ogljikovih hidratov in uravnava delovanje žlez z notranjim izločanjem.
– Vsebuje bakterije mlečne kisline, ki lajšajo črevesne težave, priporočajo pa ga tudi kot dieto ob rakavih obolenjih (predvsem pri raku črevesja).
– Splošno znano je tudi, da kislo zelje omili težave, ki se naslednji dan pojavijo zaradi popitega kozarčka preveč, saj vsebuje veliko vitaminov in vode.
– Kot sveža zelenjava je odličen pri kroničnem zaprtju ter sladkorni bolezni in protinu. je odličen pri kroničnem zaprtju ter sladkorni bolezni in protinu
– Mlečna kislina se ujema z želodčno kislino in pomaga proti zgagi.
– Antioksidanti v zelju onemogočajo delovanje prostih radikalov in povečujejo proizvodnjo encimov, ki jih telo potrebuje za razstrupljanje.
– Mlečna kislina in acetilholin, katera izločajo bakterije, ki povzročajo kisanje zelja, preprečujeta gnilobne procese v črevesju
– Redno uživanje zelja v vseh oblikah močno zmanjša tveganje za razvoj raka na prostati, debelem črevesu in pljučih.
– Kislo zelje zmanjšuje količino holesterola v krvi in omili težave, ki se pojavijo po prekrokani noči.
– Spodbuja prebavo in omogoča razvoj zdrave črevesne flore. Skrbi za zdravo srce in ožilje, ker preprečuje razvoj ateroskleroze.
– Krepi organizem, preprečuje prezgodnje staranje in zmanjšuje nagnjenost k številnim boleznim.
– Uspešno je tudi v boju z glivično okužbo s kandido
– Povečuje spolno aktivnost, krepi imunski sistem ter izboljšuje spomin in koncentracijo.
– Zelnica spodbuja izločanje žolča in delovanje trebuš­ne slinavke
– Največ aktivnih učinkovin boste ohranili, če boste zelje jedli surovo. Če pa ga toplotno obdelujete, poskrbite, da je jed pripravljena v čim krajšem času.

Presno kislo zelje vsebuje mikroorganizme, koristne za črevesno floro, in vitamin C. Tako je kislo zelje staro ljudsko zdravilo za črevesje in prebavo ter proti skorbutu.
Zelo cenjen je tudi zeljni sok, ki je najboljši sveže pripravljen. Kozarec soka dnevno izboljša splošno zdravstveno stanje, povrne vitalnost in zmanjša ali celo odpravi težave s črevesjem, dihanjem in sečili.

[wp_ad_camp_1]

Čeprav se zdi nenavadno, je zelje tudi bogat vir omega 3 maščobnih kislin. Zelje samo po sebi nikakor ni mastno, nekaj maščob pa vseeno vsebuje, v še posebej velikih količinah pa je v zelju prisotna ena izmed omega 3 maščob, in sicer alfa linolenska kislina, ki jo organizem nujno potrebuje za normalno delovanje, a je sam ne more proizvesti.

Presenetljivo, toda v 100 kalorijah zelja je več linolenske kisline kot v 100 kalorijah lososa, ki velja za enega izmed najbolj znanih virov omega 3 maščob. V zadnjih letih se znanstveniki čedalje bolj posvečajo vsebnosti omega 3 maščob v križnicah in spoznavajo njihovo zdravilno moč.

Dušeno zelje: najbolj zdrav način priprave
Preizkušena metoda priprave zelja, s katero v zelju ohranimo vsa koristna hranila, je nadvse preprosta. V kozico nalijemo približno pet žlic (po potrebi tudi več) jušne osnove in segrejemo. Ko začne vreti, dodamo narezano ali naribano zelje. Pokrijemo in dušimo pet minut. Odstavimo z ognja in zelje pustimo počivati dve minuti.

Že ena porcija zelja tedensko, presnega, kuhanega ali kislega, zmanjša tveganje za nastanek raka na črevesju. Raziskave so pokazale, da za splošen zaščitni učinek potrebujemo dve do tri porcije na teden. Surovo zelje vsebuje največ hranilnih snovi, zlasti folne kisline in antioksidantov.
Ker zelje ovira absorpcijo joda, bi si morali ljudje, ki ga jedo več kot dva- do trikrat na teden zagotoviti veliko hrane bogate z jodom. Zlasti če živijo na območju z malo joda v zemlji.

Zelje torej vsebuje kar nekaj snovi, ki lahko pripomorejo k boljšemu telesnemu in psihičnemu zdravju. Ljudje uporabljajo zelje tudi kot način hujšanja ali razstrupljanja. Zagotovo je zelje pomemben del naše prehrane, ki ga ne smemo zanemariti. Kakorkoli si zelje privoščite (v solati, enolončnici, prilogi), vedite, da delate nekaj dobrega za svoje zdravje.