mrzla zima

Hladni zimski dnevi s seboj pogosto prinesejo tudi mrzle okončine.

Tako imenovani sindrom mrzlih nog in rok je še posebej pogost pri ženskah, kar je posledica različnih dejavnikov, predvsem specifične razporeditve maščobe po telesu in delovanja hormonalnega sistema.

Čeprav lahko omenjeni sindrom, imenovan tudi Raynaudov sindrom, predstavlja resno zdravstveno težavo, kjer prsti na okončinah pomodrijo, v skrajnem primeru pa so tudi trajno poškodovani, gre v večini primerov za blažje oblike težave.

Hlad v dlaneh in stopalih se pozimi pogosto pojavlja in je, čeprav ne predstavlja resne nevarnosti, zelo moteč. Pri njegovem preprečevanju si lahko enostavno in učinkovito pomagamo predvsem sami.

Redno gibanje

Ker gre pri mrzlih okončinah največkrat za motnje v prekrvavitvi, si lahko najhitreje pomagamo z gibanjem. Hitra hoja, tek, tek na smučeh, smučanje, sankanje in druge zimske aktivnosti spodbudijo naš krvni obtok in poženejo kri tudi po perifernem delu ožilja. Hkrati se ob telesni aktivnosti zadihamo in telo napolnimo s kisikom, kar ima na organizem številne pozitivne učinke – pospeši se na primer proizvodnja eritrocitov, hkrati pa se okrepi imunski sistem. Tudi pozimi bi moralo biti zato gibanje na svežem zraku redni del našega vsakdana, saj nas ohranja v dobri telesni kondiciji, varuje pred sezonskimi obolenji, za povrh pa nas še greje.

Greje tudi hrana

Pomembno vlogo pri ogrevanju od znotraj ima tudi hrana. Že starodavne civilizacije so vedele, da imajo nekatera živila izrazito grelni učinek na telo, medtem kot druga hladijo. Kitajska tradicionalna medicina na primer živila deli na tri skupine – v prvo spadajo tista, ki krepijo energijo yin in hladijo, v drugo tista, ki krepijo energijo yan in grejejo, v tretjo pa tista, ki so glede tega nevtralna. Tudi indijska ayurveda za nekatera pravi, da z uravnavanjem vata doše ustvarjajo toploto in nam v mrazu pomagajo, da ostajamo topli, grelne lastnosti pa so se nekateri hrani pripisovale tudi v času starih Grkov in kasneje Rimljanov.

Sadje in zelenjava

V grobem lahko rečemo, da hrana z veliko vsebnostjo vode hladi, medtem ko tista z manj vode greje. Hladilni učinek ima zato večina sadja, predvsem ananas, lubenica, papaja, mango, kokos in drugo tropsko sadje (izjema je avokado).

Manj hladi suho sadje, ki je med procesom sušenja izgubilo večino vode, zato so v hladnih dneh dober vir vitaminov suha jabolka, hruške, slive, kakiji in druge posušene sadne dobrote.

Od zelenjave grejejo rdeča pesa, zimske buče, zelje, ohrovt, sladki krompir in hren, hladi pa poletna zelenjava (paradižniki, jajčevci, zelena solata, špinača). Hladilno deluje tudi večina stročnic (z izjemo čičerike in leče, ki grejeta) in žitaric (z izjemo rža, ajde, prosa in rjavega riža).

Moč začimb

Če smo se od nekdaj greli z zeliščnim čajem, je morda čas, da ga zamenjamo z začimbnim. Večina zelišč, ki jih lahko nabiramo pri nas, namreč izrazito hladi, močno grelno pa delujejo začimbe: cimet, klinčki, (zvezdasti) janež, ingver, česen, peteršilj, origano, rožmarin, zelena, žajbelj, muškatni orešček, gorčična semena, pehtran, timijan, bazilika, lovorjev list, kumina, drobnjak, kardamom, kurkuma…

Telo grejeta tudi himalajska in morska sol.
Če smo premražene sorte nam zato lahko pomagajo omenjene začimbe, ki jih dodajamo zeliščnim čajem in drugim običajnim jedem.

Po začimbah naj zadiši tudi iz praznične kuhinje, saj se piškotom odlično podajo cimet, kardamom in muškatni orešček, kuhanega vina pa tako ali tako ni brez klinčkov.

Zaradi vsebnosti kakovostnih nenasičenih maščob grejejo tudi konopljina semena, konopljino olje, chia semena in acai v prahu, medtem ko kokosovo olje ayurveda uvršča med hladna živila.