Zobna gniloba, ki jo pogosto imenujemo kar »karies«, je stanje, ki se začne v sklenini zoba, ki predstavlja zunanji zaščitni sloj zoba. Pri določenih ljudeh, še posebej starejših odraslih, se dlesni odmaknejo od zoba in pri tem izpostavijo zobno korenino.

Zobje so najtrša snov v človeškem telesu. Poleg njihove vključenosti v žvečenje hrane, imajo zobje pomembno vlogo tudi pri govoru. Zob sestavljajo 4 glavna tkiva: 1) sklenina (emajl) varuje občutljive dele zoba pred poškodbami in varuje pred obrabo. V večini sklenino sestavlja kalcijev fosfat, ki sklenini daje izjemno trdnost. V sklenini ni nobenih žil ali živcev, zato bolečine, ki bi jo povzročale težave v sklenini, ne občutimo. 2)zobovina (dentin) je plast pod sklenino. Zobovina je veliko mehkejša in ima kostem podobno sestavo. Sestavljajo jo žive celice, ki izločajo trdne mineralne snovi. Dentin je tudi plast, ki našim zobem daje nekoliko rumeno obarvanost. Če je zobovina izpostavljena ali poškodovana, lahko povzroči bolečino, saj gre za zelo občutljivo plast. 3) Zobna pulpa se nahaja v samem središču zoba in vsebuje krvne žile in živce, ki zob ohranjajo živ. Pulpa je izjemno občutljiva na vse oblike poškodb. Vse poškodbe se zato izražajo v obliki hudih bolečin in pogosto zahtevajo učinkovito zdravljenje pri zobozdravniku. 4) cement je plast, ki pokriva korenino zoba. Njegova glavna naloga je pomoč pri vezavi korenine zoba na kost v čeljusti.

Človek ima sprva mlečne zobe, ki se pojavijo pri približno 6-ih mesecih starosti in jih ima otrok do zgodnjega mladostništva. Pri približno 6-ih letih se začne menjava zob, ko mlečne zobe nadomesti stalno zobovje, kar lahko traja do 21-ega leta starosti. Zobje so najbolj dovzetni za karies takoj po tem, ko pridejo na površje, t.j. pri 2-5-ih letih pri mlečnih oz. zgodnjem mladostništvu pri stalnih zobeh. To pa seveda ne pomeni, da če pri 12-ih letih niste imeli kariesa, slednjega ne boste imeli nikoli v življenju. Dejstvo je, da se tveganje za pojav kariesa s starostjo povečuje.

 

Karies spremlja spremenjena barva sklenine, ki ni več bela, pač pa postopoma postaja temnejša, rjavkasta. Pojav zobnega kariesa poteka v seriji dogodkov, ki jih sestavljajo 3 glavne faze:

  1. Začetna faza: ki jo določa prva klinično dokazana sprememba (lezija, jamica, razpoka), ki jo potrdi zobozdravnik na čistem in suhem zobu. Take lezije lahko nadziramo in s pomočjo spremembe prehrane tudi povrnemo v prvotno stanje. V tej fazi se te spremembe podpira še s pomočjo nanosa fluoridov.
  2. Napredna faza: določa jo bodisi lokaliziran razpad sklenine (brez klinično vidnih znakov vključenosti zobovine) ali temna senca iz zobovine. Določene od teh lezij lahko nadziramo z intenzivnim preventivnim zdravljenjem in domačo nego, medtem ko drugi zahtevajo polnjenje (plombiranje zob), ki ohranijo zob.
  3. Obširna faza: določajo jo vidne razpoke in votline, pri čemer je vidna zobovina. Te lezije nujno potrebujejo plombiranje za ohranitev zoba ter preventiven nadzor za bolezni, ki jih lahko povzročajo dejavniki.

Vzajemno delovanje treh dejavnikov, t.j. gostitelja (zob in sline), mikroorganizmov v obliki zobnih oblog ter substrata (prehrana), je odgovorno za razvoj različnih bolezni povezanih z zobovjem. Tako karies zahteva primernega gostitelja, kariogeno oralno floro in primeren substrat, ki mora biti prisoten zadostno količino časa.

Dejavniki gostitelja so različni. Pomembna je sestava zob, pri čemer se pomanjkanje fluora, cinka in železa v sklenini lahko izkaže v povečanih težavah in pojavom kariesa. Morfološke značilnosti zob, kamor spadajo globoke in ozke razpoke in jamice v zobeh, lahko predstavljajo past za ostanke hrane in bakterije, kar povzroči karies. Notranja območja zob so bolj dovzetna za nastanek kariesa. Dovzetnost za nastanek kariesa lahko poveča tudi nenormalen razmak med zobmi. Slina ima vlogo čiščenja zob. Vsak dan se izloči 700-800 ml sline. Prehranjevanje s hrano bogato z vlakninami in intenzivno žvečenje poveča izločanje sline, kar pomaga pri prebavi, ob tem pa izboljša tudi čiščenje zob. Pri nastanku kariesa je pomembna sama sestava, pH, viskoznosti in puferske sposobnosti sline. Nevtralni ali bazični pH lahko nevtralizira kisline, ki nastanejo ob aktivnosti mikroorganizmov na snoveh hrane iz ogljikovih hidratov. V slini se nahajajo tudi encimi, npr. laktoperoksidaze, lipocimi, laktoferin in imunoglobin Ig(A), ki lahko inhibirajo bakterije v oblogah.

Zobne obloge so tanke mikrobne plasti, ki nastanejo na površini zob. Mikroorganizmi v oblogah fermentirajo ogljikove hidrate, najpogosteje disaharid imenovan saharoza. Pri tem nastanejo kisline, ki povzročijo demineralizacijo anorganskih snovi in privabijo različne encime, ki povzročijo razpad organskih snovi v zobeh. Prav razpad organskih snovi je proces, ki je vključen v začetek in napredovanje zobnega kariesa. Zobne obloke zadržijo proizvedene kisline v tesnem kontaktu z zobno površino in jim preprečijo kontakt s čistilnim delovanjem sline.

Vloga substratov, še posebej ogljikovih hidratov, npr. saharoze, je dobro znana. Celotna količina zaužite hrane in njena oblika, pogostost čiščenja ter pogostost uživanja hrane so prav tako pomembni dejavniki. Zaviralne učinke na pojavnost zobne gnilobe imajo: vitamini A, D, K in vitamini kompleksa B (npr. B6), kalcij, fosfor, fluor, aminokisline (npr. lizin) ter maščobe.

Povzročitelje zobne gnilobe delimo na: posredne, neposredne in oddaljene.

Neposredni Posredni Oddaljeni
1.Zobje:

-Struktura – vsebnost fluoridov in drugih elementov v sledovih (npr. cinka, železa)

-Morfologija – globoke jamice in razpoke

-Razporejenost – drenjanje zob

2.Mikroorganizmi – kopičenje zobnih oblog, zaradi slabe ustne higiene

3.Prehrana

Vnos obdelanih ogljikovih hidratov, npr. saharoza, maltoza, laktoza, glukoza, fruktoza. Pri tem so  pomembni količina, pogostost in fizična oblika.

4)Slina:
-zmanjšano izločanje sline poveča karies
-viskoznost sline: večja viskoznost, več kariesa
-pH: bazičen pH nevtralizira kisline, kar pomeni manj kariesa
-encimi: laktoperoksidaze
-IgA

1) Manjši kontakt med zobmi se izrazi v zagozditvi hrane in kariesu, zaradi različnih vzrokov:

-neprimerne razporeditve zob (drenjanje zob)

-izgube določenih zob in nezmožnost njihove nadomestitve
2) Tanjšanje dlesni, ki vodi do kariesa korenin zobovja.

-Socialnoekonomski status

-Starost

-Spol
-Prehranjevalne navade
-Lokacija – urbano, ruralno območje
-klimatski pogoji in tip prsti
-Socialne in kulturne prakse
-Dostopnost zdravniške pomoči
-Zdravstveno zavarovanje

 

Kaj torej storiti, da težav z zobnim kariesom ne bo?

  1. Povečajte odpornost vaših zob.
    1. Sistemska uporaba fluoridov: 1)fluoriranje vode, mleka in soli; 2)nadomestki fluora obliki tablet; 3) uživanje s fluorom bogate prehrane, npr. čaja, rib itd.
    2. Topično: 1) uporaba fluoriranih zobnih past in ustnih vodic; 2) uporabljajte zobno pasto s kazeinfosfopeptidnim amorfnim kalcijevim fosfatom, ki pomaga pri remineralizaciji začetnih, demineraliziranih območij zob ob pojavu kariesa.
  2. Fizično in kemično se spopadite z mikrobnimi oblogami.
    1. Fizične metode: potrebno je uporabljati pravilne metode ščetkanja zob, ki ga je potrebno izvajati redno – vsaj dvakrat dnevno (zjutraj in pred odhodom v posteljo), še bolje pa po vsakem večjem obroku. Pozabiti ne smete niti na čiščenje jezika. Koristne učinke čistilne funkcije zobne ščetke poveča uporaba zobnih nitk. Pri oslabljenih osebah se priporoča tudi uporaba električnih zobnih ščetk.
    2. Kemične metode: vključujejo uporabo zobnih past, ki vsebujejo fluorid ter ustne vodice, ki vključujejo 0,2% klorheksidin in providin-iodin in so na voljo v lekarnah.
  3. Spremenite svojo prehrano.
    1. Zmanjšajte vnos in pogostost vnosa predelanih ogljikovih hidratov. Izogibajte se hrani, ki se prilepi na zobe ter namesto predelanih sladkorjev uporabljajte sladkor iz nepredelane hrane. Povečajte vnos prehranskih vlaknin, ki povečajo izločanje sline, ki ščiti pred kariesom. Uživajte hrano, ki ščiti pred kariesom, npr. sir, lešnike, svežo zelenjavo, sadje itd. Zanimivo je tudi, da žvečenje žvečilnih gumijev(seveda brez dodanega sladkorja), spodbudi izločanje sline, ki ima koristne, čistilne učinke na zobovje.
    2. Redno uživajte tekočino, pri tem naj sladke pijače nadomesti navadna voda ali nesladkan čaj.
  4. Redno obiskujte zobozdravnika, ki vam bo zobe ustrezno očistil ter svetoval glede uporabe primernih izdelkov, ki bodo vaše zobe še ojačali.
Hrana Dejavnik Komentar
Mleko Kalcij, fosfat, kazein Mleko je varno za zobovje, čeprav vsebuje skoraj 5% sladkorjev.
Sir Kalcij, fosfat, kazein Sir vsebuje zaščitne dejavnike in poveča izločanje sline. Učinkovit je surov in kuhan sir.
Mlečna čokolada Kakavni faktor, kazein, kalcijev fosfat Zaščitni dejavniki, če le ni dodana prevelika količina sladkorjev.
Neobdelana rastlinska hrana Anorganski fosfati, organski fosfati, fitat Učinkovitost potrjena v živalskih raziskavah.
Manj učinkovito v raziskavah na ljudeh.
Žvečenje poveča izločanje sline, kar bi lahko razložilo zaščitno vlogo.
Jabolka Polifenoli Klinične raziskave so pokazale nasprotujoče si rezultate.
Čaj Polifenoli, fluorid Dokazi učinkovitosti zaenkrat samo na živalih.
Med estri Zaščitna vloga, če ni preveč dodanega sladkorja.

 

Mleko vsebuje skoraj 5% sladkorjev, kar bi ga lahko uvrstilo med kariogeno hrano, t.j. med hrano, ki vpliva na nastanek kariesa. Ker pa je glavni sladkor v mleku laktoza, ki velja za najmanj kariogen sladkor, to ni res. Mleko vsebuje zaščitne dejavnike, ki so, čeprav gre za sladkorje, protikariogeno vlogo. Tako so raziskave na živalih pokazale, da ima dodajanje mleka v prehrano pozitiven učinek, saj zmanjša pojavnost kariesa. Večino protikariogenih učinkov lahko pripišemo različnim snovem, ki so prisotne v mleku: kalcij, fosfat, kazein in lipidi. Kalcij in fosfat preprečujeta proces demineralizacije, ki se zgodi v procesu nastanka kariesa. Prav tako naj bi imeli zaščitno vlogo pred demineralizacijo proteini v mleku.


Sir je najbolj protikariogena hrana. Tako so v eni od raziskav ugotovili, da uživanje sira zmanjša kariogene učinke s sladkorjem bogate hrane pri podganah. Prav tako so v raziskavah ugotovili, da sir spodbuja ponovno mineralizacijo prej demineralizirane sklenine. Podobno so ugotovili pri otrocih, ki so jih spremljali dve leti. Tisti otroci, ki so pogosteje uživali sir, so manj pogosto obolevali za kariesom. Zakaj je pravzaprav sir tako učinkovit? Znanih je več mehanizmov njegovega delovanja. Sir je močan stimulator izločanja sline, ki zviša pH v ustih. Ko sir zaužijemo takoj po prigrizku, ki je vseboval sladkor, lahko takoj opazimo padec pH v ustih, kar skoraj izniči učinke vnesenega sladkorja v ustih. Uživanje sira (ločeno od obroka ali v obroku) poveča koncentracije oblog kalcija, ki preprečijo demineralizacijo in spodbudijo remineralizacijo. Povečevanje koncentracij kalcija in/ali fosfata v oblogah omogoči, da obloge vzdržijo večje padce pH, preden se pride do dejanske demineralizacije.

Kazein je fosfoprotein v mleku in siru, ki ima protikariogene učinke. Dodatek kazeina v hrani upočasni razvoj kariesa. Prav tako kazein zmanjša demineralizacijo. Kazein naj bi povečal pH v oblogah, kar naj bi bil vzrok za njegovo protikariogeno dejavnost.

Kljub nizki umrljivosti ljudi, zaradi bolezni povezanih z zobovjem, imajo te bolezni velik vpliv na življenje bolnika. Vplivajo namreč na samozavest in zmožnost prehranjevanja tako v otroštvu kot tudi v starosti. Zobje so pomembni tudi pri določanju vključevanja posameznika v družbo – prvi vtis o človeku je namreč vedno vezan na obraz. Prav tako so zobje pomembni pri govoru in sporazumevanju. Da vam bodo vaši zobje še dolgo služili, redno obiskujte svojega zobozdravnika ter ne pozabite na zdravo prehrano, ki naj vključuje čim manj sladkorja.

Avtorica: Mojca Strgar, dipl. biol. (UN)

Literatura:

  • http://www.webmd.com/oral-health/picture-of-the-teeth#1
  • http://screening.iarc.fr/doc/Commision_on_Macroeconomic_and_Health_Bg_P2_Oral_and_dental_diseases.pdf
  • http://www.allianceforacavityfreefuture.org/Caries/Consumer/en/us/whats-new/pdf/EU_Chapter_Caries_Fact_Sheet.pdf
  • http://www.djmaguiredentists.co.uk/resouces/tooth%20structures%20revison%20notes.pdf
  • http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1046/j.1467-3010.2000.00033.x/abstract
Bolečine v trebuhu, driska pri odraslih in otrocih ter dehidracija
Urinska inkontinenca pri ženskah in moških