Če je smisel življenja dajati in sprejemati, potem ni moč ničesar izvajati nasilno. Vsiljevati svojo voljo ali pa zahtevati svoje od drugega je zlo dejanje. Nasilje je namreč zaostala, primitivna metoda za urejanje odnosov med ljudmi ter hkrati nesmiselna in ponižujoča za človeka. Človek je v svojem bistvu agresivno bitje. Običajno najgrozovitejše primere človeške okrutnosti opisujemo kot nečloveške in zverinske, kar najbrž razumemo kot živalsko obnašanje, ki je na nižji stopnji kot človeško. Vendar živali ne izvajajo nasilje drug nad drugim, samo v primeru obrambe ali pri pomanjkanju hrane. Tako v naravi ne moremo ničesar primerjati z divjaškim obnašanjem in z grozodejstvi, ki jih človek izvaja proti drugemu človeku. O tem lahko vsak dan beremo, gledamo ali poslušamo v časopisih, TV, radiu… in se ob tem zgražamo.
Zlorabljanje oz. trpinčenje otrok je obstajalo v zgodovini človeštva tako rekoč od zmeraj. Pravzaprav je nasilje družba do neke mere vedno dopuščala. Zloraba otrok je del nasilja v družini, skrita pod pravico do zasebnosti, pod plaščem starševske ljubezni in prav za to zelo težko prodre v javnost. Otrok, ki je odvisen od odraslih, potrebuje zaupanje, ljubezen, varnost, skrb in občutek, da je pomemben in zaželen, doživi z zlorabo izkušnje izgube tega varnega sveta.
Značilnosti storilcev:
– pomanjkanje ljubezni v otroštvu oz. slabe izkušnje z vzgojo (lastno težko otroštvo, zanemarjanje ali zloraba, visoke zahteve njihovih staršev v otroštvu, neurejena družina) oz. brez starševskih izkušenj,
– pomanjkanje znanja o normalni rasti in razvoju otroka (nerazumevanje otrokovih čustvenih, duševnih in telesnih potreb, nepotrpežljivost in nerazumljiva disciplina, nerealna in visoka pričakovanja- prezahtevnost, kritičnost),
– pomanjkanje podpore s strani partnerja, prijateljev, sorodnikov oz. socialna izolacija,
– nizko samospoštovanje,
– visoka ranljivost za kritiko (netolerantnost brez prave odgovornosti, frustracije depresija kot posledica zlorabe v primarni družini),
– mnogo neuresničenih potreb (občutek nesprejetosti, nepriljubljenosti, nerazumevanja, nestabilen zakon, nezaželena nosečnost),
– nizek socialno ekonomski standard (nezaposlenost, slabe življenjske razmere in stanovanjski pogoji, nizka izobrazba, revščina, nezadostna prehrana,
– zloraba alkohola ali drog),
– motnje pri vzpostavljanju vezi z otrokom (čustvena nezrelost, pomanjkanje potrpežljivosti in trezne presoje, prezaposlenost, odvisnost od drugih) Preberi več o Zloraba otrok