Kategorija: Mikrobiologija

Virusne okužbe prebavil, Bakterijske okužbe prebavil, Paraziti v prebavilih, Okužbe sečil in spolnih organov

parotitisOKUŽBA ŽLEZ SLINAVK: VIRUS PAROTITISA

Povzroča mumps, prenaša se kapljično,  je srednje velik, ima genom RNK, ovojnico, hemaglutinine in nevraminidiazo.

Virus po okužbi skozi dihala potuje v obušesnice, kjer se razmnožuje, vstopa tudi v kri in od tam v druge organe žlezo slinavko, vnete so tudi možganske opne ali spolne žleze posledica je lahko neplodnost.

Za mikrobiološki dokaz osamimo virus v celičnih kulturah iz brisov žrela, žlez slinavk, iz seča in možganske tekočine.

Za potrditev bolezni ugotavljamo povečano količino protiteles v serumu.za preprečevanje je predpisano cepljenje.

Preberi več o Virusne okužbe prebavil, Bakterijske okužbe prebavil, Paraziti v prebavilih, Okužbe sečil in spolnih organov

Uvod v biomolekule

ZGODOVINSKI RAZVOJ BIOKEMIJE

 

  • Biokemijske reakcije in patološki procesi.
  • 1828: Wohler (sečnina: NH3 + NCOH)
  • 1952: Watson in Crick (DNA, RNA)
  • Genetika
  • Gensko inženirstvo

SESTAVNI DELI ŽIVIH ORGANIZMOV

Elementi:

ogljik, vodik, kisik, dušik, fosfor in žveplo

železo, jod, cink, baker, magnezij, kalcij, …..

Povezovanje elementov v molekule:

  • aminokisline (N, H, C, S, …), peptidi (sestavljeni iz aminokislin)
  • monosaharidi (H, N, C, O), disaharidi (povezana dva monosaharida), polisaharidi,
  • maščobne kisline (N, C, O, H,…), glicerol (trivalentni alkohol)
  • koencimi, hormoni, vitamini.

Preberi več o Uvod v biomolekule

Kromosomi in genska regulacija

Humani genom sestavljajo enote, ki jih imenujemo GENI.

Gen v prokariontski  celici definiramo kot regijo DNA, ki kodira določeno RNA oziroma protein.

Mnogi virusi (virus otroške paralize, virus AIDSA …) imajo genom, ki vsebuje enoverižno  RNA in nimajo DNA. Genetska informacija virusa lahko ostane shranjena v celici gostitelja v mirujočem stanju tudi nekaj let, dokler se zaradi stresnih vplivov virus ne začne podvojevati in nastane infekcija.

Gene evkariontske celice tvori DNA. Leta 1977 so ugotovili, da so kodirajoče regije genov pogosto prekinjene z nekodirajočimi regijami. Kodirajoče regije genov so EKSONI, nekodirajoče pa INTRONI. Povprečni ekson vsebuje 120 – 150 nukleotidnih baz, kodira lahko od 40 do 50 aminokislin v proteinu. Preberi več o Kromosomi in genska regulacija

Koencim

KOENCIMI

Definicija: org.molekule, po strukturi podobne vitaminom, dobiti jih moramo s hrano, potrebni so za rast in razvoj organizma.

Na encime se vežejo kovalentno-prostetična skupina E.

Koencime lahko človek sintetizira le, če dobi s hrano vitamine: niacin, tiamin, …

Lahko so koordinacijske spojine s kovinskim ionom.

Poznamo: NAD, NADH

FAD, FADH

TPP, PP

CoA, THF Preberi več o Koencim

Ciklusi tvorbe in razgradnje aminokislin

PRESNOVNI CIKLUSI TVORBE IN RAZGRADNJE AK

  1. Dušikov ciklus
  2. Ciklus sečnine
  3. Povezave med ciklusi

 

  1. DUŠIKOV CIKLUS
  • DC je kroženje N med atmosfero in različnimi organizmi.
  • Fiksacija N- pretvorba N2 molekule v NH3 in vgraditev v AK
  • Redukcija N-N vezi zahteva energijo.
  • Razgradnja AK do C-ogrodja, ki se oksidira v CC
  • Sproščeni N se izloči iz telesa v obliki sečnine, s.k., NH3

  Preberi več o Ciklusi tvorbe in razgradnje aminokislin

Mikrobiologija s parazitologijo vaja za izpit 2015

 

  1. Naštej razlike med prokariontsko in eukariontsko celico!
Evkariontska Prokariontska
Glive; Rastline; Živali; Človek Bakterije.
Velikost 6-20mm 1-10 mm
Jedrna membrana DA NE
DNK Kromosom (linearna molekula) Kromosom, plazmidi (krožna molekula)

 

  1. Kaj pomeni generacijski čas bakterij?

Čas potreben da iz ene bakterije v  optimalnih količinah nastaneta dve  hčerinski celici. Večina bakterij 15 do 20 minut.  18 do 24 ur –– Mycobacterium tuberculosi.

Preberi več o Mikrobiologija s parazitologijo vaja za izpit 2015

Primer izpita iz mikrobiologije

  1. Naštej bakterijske ovojnice, opiši zgradbo in vlogo celične membrane!

KAPSULA, CELIČNA STENA IN CITOPLAZEMSKA MEMBRANA.

Celična membrana je ozmotska pregrada, ki uravnava vstopanje in izstopanje snovi v in iz celice. Omogoča tudi selektiven transport hraniv v notranjost in izstop razkrojkov v okolje, kar omogočajo«proteinski mostovi«, ki so vloženi v maščobno plast membrane.

Zgrajena je iz fosfolipidov in proteinov. V glavnem je membrana proteinska, 40 – 70%, fosfolipidov je 15-40%, nekaj malega je ogljikovih hidratov in RNA. Je iz dvojnega fosfolipidnega sloja, v katerem so vložene molekule beljakovin.

 

  1. Kaj je kapsula, za kaj je pomembna, navedi primer bakterije, ki jo ima.

Kapsula je zunanja ovojnica bakterije. Vloga kapsule ni povsem poznana. Verjetno ščiti bakterijo pred zunanjimi vplivi, predvsem pred antibakterijskimi sredstvi, kot so: lizocini, kolicini, bakteriofagi in fagociti. Kapsulo imajo Pneumokoki, Klebsiella, Bacillus anthracis… Preberi več o Primer izpita iz mikrobiologije