Patologija vprašanja ustno 2016

RINITIS

Rinitis je vnetje nosne sluznice in najpogostejša bolezen nosu.

TIPI VNETIJ:

V glavnem ločimo tri vrste. Okužba z rinovirusi povzroči prehladni nahod; zaradi pretiranega odziva telesne obrambe na sicer neškodljive alergene nastane alergijski rinitis; pri drugih vzrokih pa govorimo o nealergijskem rinitisu.

 

POVZROČITELJI:

Alergeni, kot so pelodi dreves, plevelov in trav povzročijo sezonski alergijski rinitis. Najpogostejši alergeni, ki povzročajo celoletni alergijski rinitis, so pršice v hišnem prahu, živalska dlaka in plesni.

 

  • SEZONSKI ALERGIJSKI RINITIS:

SIMPTOMI Na začetku sezone določenega peloda se nenadoma ali postopoma pojavi draženje nosu, trdega neba, zadnje stene žrela in oči. Sledijo solzenje, kihanje in voden izcedek iz nosu. Nekatere ljudi tudi boli glava, kašljajo, težko dihajo, postanejo razdražljivi ali potrti, izgubijo apetit in slabo spijo. Očesne veznice in beločnica se vnamejo in pordijo (konjuktivitis). Sluznica nosu oteče in postane modrikasto-pordela, zaradi česar se nos zamaši in se pojavi izcedek iz njega. ki povzroča alergijo.

 

  • CELOLETNI ALERGIJSKI RINITIS:

Celoletni (perenialni) alergijski rinitis je po simptomih podoben sezonskemu, le da se simptomi v hujši ali blažji obliki pojavljajo skozi vse leto, pogosto nepredvidljivo. Alergeni pri celoletni alergiji so lahko hišne pršice, perje, živalski prhljaj ali plesni. SIMPTOMI Kot je že omenjeno, so simptomi celoletnega alergijskega rinitisa podobni sezonskemu. Konjuktivitis je redek, pogosta pa je zamašenost nosu, ki lahko povzroči zaporo Evstahijeve cevi. Posledica so težave s sluhom, zlasti pri otrocih.

  Preberi več o Patologija vprašanja ustno 2016

Patologija gradivo 2016

PATOLOGIJA

  1. UVOD – OSNOVNI POJMI

LEZIJA – je stanje, ko prilagajanje na vplive okolja ni več učinkovito in pride do sprememb zgradbe in delovanja celic, tkiv ali organov.

  • Reverzibila lezija = popravljiva
  • Ireverzibilna lezija = nepopravljiva, smrt celic/tkiv/organov/organizma

BOLEZEN (MORBUS) – klinični izraz lezije. Klinično sliko predstavljajo simptomi bolezni (opazi jih bolnik: onemoglost, bolečina, težko dihanje, oteklina) in znaki bolezni (ugotavlja jih zdravnik: makroskopske spremembe, rezultati različnih preiskav – rentgenskih, hematoloških..)

ETIOLOGIJA – veja patologije, ki proučuje vzroke bolezni

Za oznako bolezni neznanega (nejasnega) vzroka je v uporabi več izrazov, npr:

  • Idipatska (hiperholesterolemija – visoka koncentracija holesterola v krvi)
  • Esencialna (hipertenzija – visok krvni pritisk)
  • Kriptogena (ciroza – nepopravljiv preustroj jetrnega tkiva)
  • Spontani (pnevmotoraks – vdor zraka v prsno votlino)

PATOGENEZA – proučuje mehanizma nastanka in razvoja bolezni

SEKVELE – posledice bolezni

REMISIJA – mirujoča faza kronične bolezni, brez znakov in simptomov. Bolnik se počuti zdravega. Je lahko trajna ali časovno omejena.

RECIDIV/RELAPS – ponovni zagon oziroma aktivacija kronične bolezni s pojavom znakov in simptomov. Do relapsa lahko pride lokalno (lokalni recidiv: novotvorba se pojavi na istem mestu kot prvič) ali sistemsko (maligna bolezen se ponovi z zasevki v oddaljenih organih). Preberi več o Patologija gradivo 2016

282 vprašanj in odgovorov za patologijo

  1. Klinična slika je odsev
  2. spremembe narave v organizmu *
  3. distribucije sprememb v organih *
  4. Klinična slika ponazarja
  5. naravo strukturnih sprememb *
  6. njihovo distribucijo po organizmu *
  7. nobeno od navedenih
  8. Kaj je patogeneza?
  9. etiologija bolezni – zakaj
  10. razvoj bolezni, nastanek bolezni – kako *
  11. posledice
  12. Definiraj
  13. patogeneza: kako?, nauk o nastanku, razvoju bolezni
  14. etiologija: zakaj?, znanost o vzrokih bolezni
  15. fitopatologija: znanost o boleznih rastlin
  16. Bioptične endoskopije so
  17. cistoskopije (celice) *
  18. laparoskopije (delček tkiva) *
  19. laparostomije

Preberi več o 282 vprašanj in odgovorov za patologijo

Vprašanja in odgovori za patologijo 2013 Izola

  • KAJ JE VNETJE?
  • · kompleksna reakcija vitalnega vaskulariziranega tkiva na lokalno poškodbo

 

Kako se imenuje gnojno vnetje tel.votlin in trebušnih organov?

  • · empiem

Empiem:

  • · nabiranje gnoja v telesnih votlinah in telesnih organih

Preberi več o Vprašanja in odgovori za patologijo 2013 Izola

Vnetja, celjenja in obramba organizma

Človeško telo nenehno ogrožajo številni mikroorganizmi in tuje snovi. Za obrambo pred njimi ima telo na voljo številne načine obrambe. Obrambna reakcija telesa na tuje snovi je lahko specifična ali nespecifična.

 

Nespecifična obrambna reakcija

Nespecifična obrambna reakcija nastane ne glede na obliko tuje snovi (bakterije, virusi, tuje makromolekule). Obdani smo z milijoni virusi in bakterijami vendar jim je na srečo vstop v telo otežen s celo vrsto mehanizmov npr. kisel pH kože, luščenje površinskih plasti pokožnice, migetalke v sluznici dihalne poti, kislo okolje v želodcu onemogočajo vstop tujim snovem ali mikroorganizmom v telo. Če omenjeni dejavniki vstopa ne morejo preprečiti, in pride do poškodbe tkiva, se pojavi vnetna reakcija. Nespecifična obrambna reakcija temelji na fagocitozi.

Preberi več o Vnetja, celjenja in obramba organizma

Uvod v patologijo in celična patologija

Patologija je znanstvena veda o boleznih (patho=bolezen, trpljenje; logos=veda). Proučuje strukturne in funkcionalne spremembe v celicah, tkivih in organih nastale zaradi bolezni ter Povezuje osnovna znanja fizike, kemije, biologije, histlogije, anatomije in mikrobiologije s kliničnimi vedami.

Poglavitno mesto v patologiji ima prepoznavanje vzrokov za bolezni, saj lahko samo tako zagotovimo uspešno zdravljenje in preprečevanje bolezni. Tradicionalno delimo patologijo, na splošno, ki proučuje mehanizme nastanka in razvoja bolezni ter morfološko-funkcionalne spremembe, ki so skupne različnim vzročnim dejavnikom in specialno patologijo, ki se ukvarja z bolezenskimi spremembami v posameznih organih ali organskih sistemih.

  Preberi več o Uvod v patologijo in celična patologija

Bolezni jeter in žolčnika

Jetra so največji parenhimski organ v človekovem telesu. Na spodnji površini jeter se nahaja žolčnik, ki je preko izvodila povezan z dvanajstnikom. Osnovna funkcionalna enota je jetrni režnjič. Jetra imajo dvojni krvni obtok. Portalni venski obtok je ločen od sistemskega. Povezava so samo venski pleteži, po katerih pa teče zelo malo krvi (razen v primeru portalne hipertenzije, ko se te anastomoze rezširijo in so polne krvi).

Preberi več o Bolezni jeter in žolčnika