Žolčni kamni so skupki kristalov v žolčniku ali žolčevodih, ki merijo v premeru od nekaj milimetrov do nekaj centimetrov. Žolčnik je majhna mišičasta vrečka, v kateri se shranjuje žolč, zelenkasto rumena gosta prebavna tekočina, ki jo izdelujejo jetra. Žolč sestavljajo žolčne soli, elektroliti, žolčna barvila, holesterol in druge maščobe. Prek žolčevoda se izliva v dvanajstnik ter tako pomaga prebavljati maščobe in nekatere vitamine. Odgovoren je tudi za odstranjevanje nekaterih odpadnih snovi iz telesa. (Madjar, 2006)
Nastanejo, kadar pride do spremembe sestave in topnosti žolča. Osnovni pogoj je s holesterolom prenasičen žolč. Običajno pride do spremembe v razmerju med vsebnostjo holesterola, žolčnih kislin in fosfolipidov. Glede na prevladujočo sestavino v kamnih jih delimo na holesterolske in pigmentne, ki vsebujejo več bilirubina, v poznem obdobju pa ločimo še trde kalcinirane, v katerish se nahaja veliko kalcija. Najpogostejši so holesterolski kamni. (Kranjc, Pečovnik Balon, 2000)
Večina bolnikov nima težav, pri takih odkrijemo kamne pogosto naključno z ultrazvočno preiskavo trebuha. Najpogostejši in značilen simptom pri izraženih težavah je biliarna kolika, vendar bolečina ni izključno krčevita, ampak je pogosto stalna bolečina v zgornjem delu trebuha in pod desnim rebrnim lokom. Traja 15-30 minut in se lahko širi v desno lopatico. Če bolečina traja, moramo misliti na zaplete kot so holecistitis, holangitis in pankreatitis. Bolečine spremlja slabost in bruhanje, po katerem bolniku ne odleže. Večinoma spremljajo težave še vazomotorični znaki kot so znojenje, hipertenzija, naval krvi v glavo, tresenje… Preberi več o Žolčni kamni