Kategorija: Nevrologija

Varovanec z demenco v družini

KAJ JE DEMENCA IN KAKO NASTOPI?

Sama demenca je poznana že 2000 let in prav tako tudi njene težave

Demenca je skupek bolezenskih znakov kateri vključujejo motnje mnogih višjih možganjskih funkcij kot so: Spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računanje, sposobnost učenja, sposobnost besednega izražanja ali presoje

 Motnje motijo delovno in socialno uspešnost

 S staranjem se pogostost demence povečuje

 Najpogostejša je Alzhaimerjeva bolezen katera je tudi najpogostejši vzrok demence

 Zanjo še ni na voljo uspešnega zdravila, ki bi zaustavilo samo bolezen

 Pogoste so tudi demence zaradi motenj v pretoku krvi (kapi)

POTEK DEMENCE:

 Pogosto odvisen od vrste bolezni

 Lahko so prikriti začetni znaki, lahko pa so zelo vidni Preberi več o Varovanec z demenco v družini

Skripta za nevrologijo 3.del

MOŽGANSKI ABSCES

Možganski absces je omejena gnojna okužba v možganskem parenhimu. Absce ima tipično ovojnico, ki je dobro ožiljena. Pogostost možganskega abscesa je okoli 1 na 100.000 ljudi na leto. Možganski absces lahko nastane z neposrednim širjenjem bakterij iz vnetnega žarišča v okolici (sinuzitis, vnetje srednjega ušesa, mastoiditis in okužbe zob in obzobnih tkiv), pri odprti poškodbi glave, po nevrokirurških posegih ali kot rezultat hematogenega širjenja iz odaljenih piogenih žarišč. Pri četrtini bolnikov ne najdemo jasen primarni izvor infekcije.

Pogosti povzročitelji možganskih abscesov so streptokoki, stafilokoki, P. Aeruginosa, Bacteroides, Enterobacteriaceae in Hemophilus. Poleg piogenih bakterij, lahko možganske abscece povzročijo tudi glive in paraziti, še posebej pri imunokomprimitiranih bolnikih. Mikobakterije lahko povzročijo nastanek tuberkuloma v možganskem tkivu. Preberi več o Skripta za nevrologijo 3.del

Skripta za nevrologijo 2.del

APRAKSIJA

Za ustrezno izvajanje neke naloge je potrebno pravilno zaporedje posameznih enostavnih gibov, kar imenujemo praksija ali evpraksija.

Apraksija pomeni nezmožnost izvajanja veščih gibov pri bolnikih, ki nimajo motoričnih (npr. pareze, cerebelarne ali ekstrapiramidne bolezni) ali senzoričnih okvar.

Motorična apraksija je motnja izvajanja nalog. Običajno prizadane en ud ali eno polovico telesa. Bolnikovi gibi so nespretni, nezanesljivi, še posebej pa je okvarjena fina motorika. Včasih bonik ne more izvesti naloge na ukaz (ne zna pomahati v pozdrav, če mu to naročimo), lahko pa jo izvede spontano (pomaha znancu, ki ga sreča na ulici). Ideomotorična apraksija je motnja, pri kateri bolnik lahko razloži, kako je izvede neko nalogo, vendar je sam ne more izvesti (ima idejo, kaj je treba storiti, vendar tega ne more storiti). Takšno motnjo povzročijo okvare dominantne hemisfere (okvarjene so povezave med delom skorje, ki je zadolžen za oblikovanje ideje o nalogi, in motoričnimi deli skorje). Nekatri avtorji menijo, da sta motorična in ideomotorična apraksija ena motnja. Preberi več o Skripta za nevrologijo 2.del

Skripta za nevrologijo 1.del

Funkcionalna anatomija živčevja

Človeško živčevje je najkompleksneje zgrajena struktura na našem planetu. Glavna funkcija živčnega sistema je vedenje. Vedenje v najširšem smislu pomeni delovanje z namenom uresničitve določenih ciljev. Poenostavljeno lahko živčni sistem razdelimo na aferentni (vhodni), središčni (integracijski) in eferentni (izhodni) del.

Živčni sistem nadzoruje številne različne koordinirane postopke, katerih namen je doseči željene cilje. Pri tem živčni sistem aktivno izbira željene cilje, sprejema, nadzoruje in interpretira senzorične informacije, od katerih je odvisna uresničitev željenih ciljev in določa, usklajuje in nadzoruje motorične odgovore, ki so potrebni za dosego teh ciljev. Živčni sistem se neprestano prilagaja spremembam v okolici in poskuša manipulirati z okolico, da bi dosegel željene cilje.  Pojem okolica zajema tako zunanji svet kot tudi notranjost telesa. Preberi več o Skripta za nevrologijo 1.del

Primer vprašanj za nevrologijo

  1. Kaj je možganska kap? Je žariščni nevrološki izpad, ki traja več kot 24 ur, biti mora žilnega izvora.

Kaj je akutna možganska kap? nenadno nastal izpad zaradi žilnega vzroka in mora biti na slikovni preiskavi (CT) viden infarkt. Preberi več o Primer vprašanj za nevrologijo

Primer testov za nevrologijo 2015

 

1.      Med kvantitativne motnje zavesti spadajo:

a.      somnolenca

b.      sopor

c.       delirij

d.      koma

e.       zamračenost

 

a, b, d

Preberi več o Primer testov za nevrologijo 2015