Na kratko o demenci

Demenca je poznana že vsaj 2000 let in prav tako težave, ki jih prenaša. To je razvidno že iz opisa rimskega satirika. Demenca je skupek bolezenskih znakov, ki vključuje motnje mnogih višjih možganskih funkcij, kot so: spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računanje, sposobnost učenja, sposobnost besednega izražanja ali presoje. Motnje so toliko izražene, da bistveno motijo delovno ali socialno uspešnost.

Med tistimi, ki so starejši od 65 let, ima vsak 20. Do 70. Zaradi demence že težave. S staranjem se pogostost demenc še povečuje, tako da ima vsak peti starejši od 80 let demenco. Več kot sto različnih bolezenskih procesov lahko povzroči nepopravljive strukturne spremembe v možganih, zaradi katerih se razvije demenca. Pri približno eni desetini tistih, ki jih prizadene demenca, lahko zdravimo bolezenske procese, ki jo povzročajo. Preberi več o Na kratko o demenci

Stadiji demence in zdravstvena nega

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije (spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje). Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 80% vseh demenc. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan. Med pogostejše oblike sodi tudi vaskularna demenca, ki je posledica sprememb na žilnem sistemu. Bolniki s to obliko bolezni imajo zvišan RR, povečane vrednosti holesterola in trigliceridov, sladkorno bolezen in druge dejavnike tveganja. V anamnezi najdemo eno ali več možganskih kapi. Demenca je bolezen starosti. S starostjo se tveganje za njen nastanek povečuje. Po nekaterih podatkih ima demenco 1% ljudi pred 65. letom starosti, po 65. letu pa odstotek ljudi z demenco strmo raste. Po 90. letu bolezen prizadene kar 60%  ljudi. Poznamo dve obliki Alzheimerjeve bolezni: zgodnjo obliko pred 65. letom starosti in pozno obliko po 65. letu. Izid je slabši pri zgodnji obliki, saj bolezen hitreje napreduje. Tu ima pomembno vlogo genetska nagnjenost za razvoj bolezni.

Najbolj očiten znak bolezni je izguba spomina, pri čemer je v začetni fazi prizadet predvsem kratkoročni spomin. Spremembe lahko opazijo bolniki sami, predvsem pa njihovi svojci. Po drugi strani je spomin za oddaljene dogodke v začetku ohranjen in je prizadet šele v kasnejših fazah bolezni. Strokovnjaki najpogosteje opredeljujejo tri stadije dementnosti, vendar je mejo med njimi težko postaviti. Preberi več o Stadiji demence in zdravstvena nega

Varovanec z demenco v družini

Demenca je bolezen, ki je poznana že nekaj tisočetji. Težave lahko začne povzročati že pri starosti 65. let, nato pa se stopnja incidence z leti  zelo povišuje. Demenca je bolezen, ki prizadane enakomerno celotne možgane. Za bolezen  poznamo več vzrokov:

–          Alzheimerjevo bolezen (najpogostejši vzrok)

–          Demence, ki so posledica motenj prekrvavitve možganov (npr. kapi).

–          Demenca zaradi motenj delovanja žlez z notranjim izločanjem, možganskih poškodb, nekaterih novotvorb in okužb.

Demenco lahko prepoznamo po razdražljivosti, depresivnem razpoloženju, težavah s spominom in izgubi interesov. Znaki in simptomi pa so lahko tudi zavajujoči, saj se podobni pojavljajo tudi pri nekaterih drugih telesnih, predvsem pa duševnih boleznih.

Za ozdravljenje demence trenutno še ni znanih zdravil, olajšujemo lahko le nekatere simptome bolezni, pri nekaterih vrstah demence pa lahko tudi začasno preprečimo poslabšanje. Bolezen pa s časom vseeno napreduje. Takrat bolnik vsakodnevne aktivnosti sicer upravlja uspešno, zahtevnejše naloge pa mu predstavljajo večji problem. Preberi več o Varovanec z demenco v družini

Demenca in inhalacijska terapija

Težave lahko začne povzročati že pri starosti 65. let, nato pa se stopnja incidence z leti  zelo povišuje. Demenca je bolezen, ki prizadane enakomerno celotne možgane. Za bolezen  poznamo več vzrokov:

–          Alzheimerjevo bolezen (najpogostejši vzrok)

–          Demence, ki so posledica motenj prekrvavitve možganov (npr. kapi).

–          Demenca zaradi motenj delovanja žlez z notranjim izločanjem, možganskih poškodb, nekaterih novotvorb in okužb.

Demenco lahko prepoznamo po razdražljivosti, depresivnem razpoloženju, težavah s spominom in izgubi interesov.

Za ozdravljenje demence trenutno še ni znanih zdravil, olajšujemo lahko le nekatere simptome bolezni, pri nekaterih vrstah demence pa lahko tudi začasno preprečimo poslabšanje. Bolezen pa s časom vseeno napreduje. Takrat bolnik vsakodnevne aktivnosti sicer upravlja uspešno, zahtevnejše naloge pa mu predstavljajo večji problem. Preberi več o Demenca in inhalacijska terapija

Demenca

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije (spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje). Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 80% vseh demenc. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan. Med pogostejše oblike sodi tudi vaskularna demenca, ki je posledica sprememb na žilnem sistemu. Bolniki s to obliko bolezni imajo zvišan RR, povečane vrednosti holesterola in trigliceridov, sladkorno bolezen in druge dejavnike tveganja. V anamnezi najdemo eno ali več možganskih kapi. Demenca je bolezen starosti. S starostjo se tveganje za njen nastanek povečuje. Po nekaterih podatkih ima demenco 1% ljudi pred 65. letom starosti, po 65. letu pa odstotek ljudi z demenco strmo raste. Po 90. letu bolezen prizadene kar 60%  ljudi. Poznamo dve obliki Alzheimerjeve bolezni: zgodnjo obliko pred 65. letom starosti in pozno obliko po 65. letu. Izid je slabši pri zgodnji obliki, saj bolezen hitreje napreduje. Tu ima pomembno vlogo genetska nagnjenost za razvoj bolezni. Preberi več o Demenca

Varovanec z demenco v družini

KAJ JE DEMENCA IN KAKO NASTOPI?

Sama demenca je poznana že 2000 let in prav tako tudi njene težave

Demenca je skupek bolezenskih znakov kateri vključujejo motnje mnogih višjih možganjskih funkcij kot so: Spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računanje, sposobnost učenja, sposobnost besednega izražanja ali presoje

 Motnje motijo delovno in socialno uspešnost

 S staranjem se pogostost demence povečuje

 Najpogostejša je Alzhaimerjeva bolezen katera je tudi najpogostejši vzrok demence

 Zanjo še ni na voljo uspešnega zdravila, ki bi zaustavilo samo bolezen

 Pogoste so tudi demence zaradi motenj v pretoku krvi (kapi)

POTEK DEMENCE:

 Pogosto odvisen od vrste bolezni

 Lahko so prikriti začetni znaki, lahko pa so zelo vidni Preberi več o Varovanec z demenco v družini