Inhalacijska terapija kot širši pojem v zdravstveni negi je vnašanje zdravilnih substanc v telo z vdihavanjem. S tem pojmom označujemo zdravljenje z vdihavanjem vodnih hlapov, ovlaženih medicinskih plinov in v aerosole razpršenih zdravil. V obliki aerosolov inhalirane zdravilne snovi zdravilno delujejo lokalno na sluznico dihal in po resorpciji v kri tudi sistemsko. Poznamo različne tipe nebulizatorjev, vsi delujejo po podobnem načelu.
Razprševanje zdravilne raztopine poteka v manjši plastični posodici, skozi katero prehaja zrak pod pritiskom. Bolnik nastali aerosol inhalira prek maske ali z ustnikom. V bolnišnici uporabljamo za tako inhalacijo zrak iz napeljave. Raztopino zdravila za inhaliranje pripravljamo s sterilni fiziološko raztopino po navodilu zdravnika. V plastični posodici je namreč ”mrtev prostor”, kjer vedno ostane določena manjša količina zdravila. Če je le to razredčeno je odstotek izgube zdravila manjši. Zdravila redčimo z do 4 ml fiziološke. Pri inhalaciji z nebulizatorji bolnik normalno vdihava aerosol prek maske ali ustnika, dokler ni posodica z raztopino prazna (Campolunghi, 1999). Preberi več o Aplikacija inhalacijske terapije