Vloga medicinske sestre pri inhalacijski terapiji

Vloga medicinske sestre pri inhalacijski terapiji je zelo pomembna,saj je prav ona tista,ki pacienta nauči jemati predpisano inhalacijsko terapijo. Nujno je da, pacientu že prvič, ko mu zdravnik predpiše zdravilo v pršilu, pojasni postopek inhalacije in mu ga tudi praktično prikaže. Pomembno je tudi opazovanja pacienta in kontrola pravilne izvedbe inhalacije.

Medicinska sestra mora zelo dobro poznati oblike in načine inhalacijske terapije, saj bo le tako pacientu razumljivo in nazorno prikazala način jemanja zdravila in mu svetovala.

OPREDELITEV POJMA-INHALACIJSKA TERAPIJA

Inhalacijska terapija kot širši pojem v zdravstveni negi je vnašanje zdravilnih substanc v telo z vdihavanjem. S tem pojmom označujemo zdravljenje z vdihavanjem vodnih hlapov, ovlaženih medicinskih plinov in v aerosole razpršenih zdravil. Preberi več o Vloga medicinske sestre pri inhalacijski terapiji

Vloga medicinske sestre pri aplikaciji zdravila Xolair

Pri astmi gre za trajno (kronično) vnetje dihalnih poti. Pri tem se sapnice (bronhiji) na običajno nenevarne povzročitelje odzivajo z močno vnetno reakcijo.

Vnetna reakcija povzroči nabrekanje sluznice dihalnih poti, zvečano nastajanje goste sluzi in močnejšo prekrvavitev. Pri tem se izločajo tudi mediatorji ali posredniki, ki povzročajo skrčenje bronhialnih mišic. Zaradi vseh teh procesov se dihalne poti tako močno zožijo, da ne morejo več dovajati dovolj zraka. Posledica je težko dihanje. Če astme ne ugotovimo in je ne zdravimo dovolj zgodaj, lahko pride tudi do trajnih poškodb pljučnega tkiva. S sodobnimi zdravili lahko astmo zelo uspešno zdravimo. (Šuškovič)

Slabši potek bolezni imajo predvsem bolniki s težavno, alergijsko obliko astme. Tej skupini bolnikom je namenjeno zdravljenje z zdravilom Xolair. (Tršan) Preberi več o Vloga medicinske sestre pri aplikaciji zdravila Xolair

Astma pri otroku

Astma je posledica vnetja dihalnih poti, je neke vrste bronhitis oz. bronhiolitis. Zaradi specifičnega astmatičnega vnetja so dihalne poti astmatikov veliko občutljivejše za številne dražljaje, ki zdravim otrokom ne povzročajo nikakršne škode. Dihalne poti so tudi občutljivejše od dihalnih poti bolnikov, ki imajo vnetje drugega vzroka. Vsi ljudje imamo občutljivejše dihalne poti, kadar smo prehlajeni. Kašljamo ob naporu, pri prehodu iz mrzlega na topel zrak, draži nas onesnažen zrak, vendar nam takrat ne piska v prsi in ne dihamo težko. Pri otroku z astmo pa se težave pojavijo, ker se dihalne poti zožijo. Čim hujša je astma, tem slabše je vodena, tem manjši dražljaj je potreben za hudo zožitev dihalnih poti.

Zoženje dihalnih poti povzroči:
– mišice v steni dihalnih poti se skrčijo in zožijo dihalno cev,
– svetlina dihalne cevke se zoži tudi zaradi vnetja, ki zadebeli steno cevi,
– zaradi vnetja se v svetlini dihalnih poti nabira sluz, ki je pri astmi gosta in jo je težko izkašljati.

Ker se ne ve, zakaj astma nastane, njenega nastanka še ne znamo preprečiti.

Kdaj pomislimo na astmo?
– kadar otroku piska v prsih, ki ga slišimo pri otrokovem izdihu, ki je videti poudarjen.
– kadar se piskanje v prsih ponavlja, piskanje je prisotno po naporu,
– kadar otrok večkrat težko diha,
– kadar ima otrok večkrat občutek stiskanja v prsih,
– kadar je prisoten kašelj, ki je izrazitejši ponoči in ob naporu.
– kadar se težave pojavijo ali poslabšajo:
1. ponoči in bolnika prebudijo,
2. po naporu,
3. ob virusnih okužbah,
4. ob stiku z pršicami, pelodi in dražečimi snovmi v zraku,
5. pri psihičnem stresu,
6. spremembi temperature.
– kadar otrokovi prehladi pogosto preidejo navzdol na pljuča in trajajo več kot 10 dni,
– kadar je težav ob prehladu manj, če otrok dobi zdravilo za astmo. Preberi več o Astma pri otroku

Zdravstvena nega otroka z astmo

Astma je posledica vnetja dihalnih poti, je neke vrste bronhitis oz. bronhiolitis. Zaradi specifičnega astmatičnega vnetja so dihalne poti astmatikov veliko občutljivejše za številne dražljaje, ki zdravim otrokom ne povzročajo nikakršne škode. Dihalne poti so tudi občutljivejše od dihalnih poti bolnikov, ki imajo vnetje drugega vzroka. Vsi ljudje imamo občutljivejše dihalne poti, kadar smo prehlajeni. Kašljamo ob naporu, pri prehodu iz mrzlega na topel zrak, draži nas onesnažen zrak, vendar nam takrat ne piska v prsi in ne dihamo težko. Pri otroku z astmo pa se težave pojavijo, ker se dihalne poti zožijo. Čim hujša je astma, tem slabše je vodena, tem manjši dražljaj je potreben za hudo zožitev dihalnih poti. Zoženje dihalnih poti povzroči:
– mišice v steni dihalnih poti se skrčijo in zožijo dihalno cev,
– svetlina dihalne cevke se zoži tudi zaradi vnetja, ki zadebeli steno cevi,
– zaradi vnetja se v svetlini dihalnih poti nabira sluz, ki je pri astmi gosta in jo je težko izkašljati.

Ker se ne ve, zakaj astma nastane, zato njenega nastanka še ne znamo preprečiti.
Kdaj pomislimo na astmo?
– kadar otroku piska v prsih, ki ga slišimo pri otrokovem izdihu, ki je videti poudarjen.
– kadar se piskanje v prsih ponavlja, piskanje je prisotno po naporu,
– kadar otrok večkrat težko diha,
– kadar ima otrok večkrat občutek stiskanja v prsih,
– kadar je prisoten kašelj, ki je izrazitejši ponoči in ob naporu.
– kadar se težave pojavijo ali poslabšajo:

1. ponoči in bolnika prebudijo,
2. po naporu,
3. ob virusnih okužbah,
4. ob stiku z pršicami, pelodi in dražečimi snovmi v zraku,
5. pri psihičnem stresu,
6. spremembi temperature. Preberi več o Zdravstvena nega otroka z astmo