Vloga medicinske sestre pri spirometriji

Spirometrija ali merjenje pljučnih volumnov je neinvazivna preiskava, s katero ocenimo kapaciteto in funkcijo pljuč. Izmeri se FVC (forsirana vitalna kapaciteta) in FEV1 (forsiran ekspiratorni volumen izdihanega zraka v prvi sekundi). Pacient preiskavo opravi v sedečem položaju. Vsak parameter se izmeri vsaj trikrat, razlike dveh najvišjih izmerjenih vrednosti pa ne smejo biti večje kot 5% ali 60ml zraka, da je meritev veljavna (Šuškovič, 2002).

Podatki, ki jih potrebujemo za spirometrijo so: starost, višina, spol ter ali oseba kadi al ne. Pred izvedbo spirometrije morajo pacienti počivati 10minut pred testom, ne smejo piti alkohola 4 ure pred testom, 24ur ali vsaj 1 uro pred testom ne smejo kaditi, brez tesnih oblačil, 2 uri po obroki ali tešči, ne smejo vzeti kratkodelujočih bronhodilatatorjev (Berodual, Ventolin) 4 ure pred testom, ne smejo biti tik po operacijah – brez šivov, ne smejo biti po operacji sive mrene, zobno protezo jim pustimo v ustih, uporabljamo nosni stišček (Tršan, 2009). Preberi več o Vloga medicinske sestre pri spirometriji

Vloga medicinske sestre pri srčnem popuščanju

Srčno popuščanje je resno obolenje, kjer srce ne prečrpava dovolj krvi za potrebe telesa, kar povzroča nabiranje tekočine v pljučih in ostalih delih telesa. Če je pravočasno odkrito in ustrezno zdravljeno, imajo lahko bolniki prav tako dolgo in kvalitetno življenje (Lainščak, b.l.).

Do srčnega popuščanja pride zaradi poškodbe srčne mišice, ki najpogosteje nastane ob srčnem

infarktu ali zaradi vnetja srčne mišice, manj pogosto pa zaradi zvišanega krvnega tlaka, bolezni zaklopk ali drugih bolezni srčne mišice. Vzroka srčnega popuščanja nemalokrat ne ugotovimo. Srčno popuščanje je kronična bolezen, ki je največkrat ne moremo povsem pozdraviti, lahko pa njeno napredovanje zelo upočasnimo z zdravili in drugimi ukrepi (Poglajen, Šebeštjen, Okrajšek, Andročec, Vrtovec, 2012). Preberi več o Vloga medicinske sestre pri srčnem popuščanju

Vloga medicinske sestre pri PSVT

PSVT oz. paroksizmalna supraventrikularna tahikardija spada pod nadprekatne motnje srčnega ritma. Je nenadno redno utripanje srca z >150 utripi na minuto. Bolezen se najpogosteje razvije zaradi kroženja vzburjenja v atrioventrikularnem vozlu ali dopolnilne in nadštevilne prevodne poti. Ta nepravilnost je prirojena in se lahko pokaže kadarkoli v življenju, tudi v mladih letih. Napad praviloma sproži prezgodnji utrip, prične se nenadoma in lahko spontano preneha. To obliko EKG-ja prepoznamo kadar ne najdemo valov P (ti so skriti v QRS kompleksih ali tik za njimi), QRS-kompleksi pa imajo običajno normalno obliko (Podergajs, 2011). Preberi več o Vloga medicinske sestre pri PSVT

Vloga medicinske sestre pri aplikaciji zdravila Xolair

Pri astmi gre za trajno (kronično) vnetje dihalnih poti. Pri tem se sapnice (bronhiji) na običajno nenevarne povzročitelje odzivajo z močno vnetno reakcijo.

Vnetna reakcija povzroči nabrekanje sluznice dihalnih poti, zvečano nastajanje goste sluzi in močnejšo prekrvavitev. Pri tem se izločajo tudi mediatorji ali posredniki, ki povzročajo skrčenje bronhialnih mišic. Zaradi vseh teh procesov se dihalne poti tako močno zožijo, da ne morejo več dovajati dovolj zraka. Posledica je težko dihanje. Če astme ne ugotovimo in je ne zdravimo dovolj zgodaj, lahko pride tudi do trajnih poškodb pljučnega tkiva. S sodobnimi zdravili lahko astmo zelo uspešno zdravimo. (Šuškovič)

Slabši potek bolezni imajo predvsem bolniki s težavno, alergijsko obliko astme. Tej skupini bolnikom je namenjeno zdravljenje z zdravilom Xolair. (Tršan) Preberi več o Vloga medicinske sestre pri aplikaciji zdravila Xolair