Oznaka: kardiologija

Dieta pri kardiološkem pacientu

Kardiologija je veja interne medicine, ki se ukvarja s srcem in ožiljem. Krajše to anatomsko področje imenujemo kardiovaskularni sistem. Na danem področju deluje zdravnik-specialist, ki se imenuje kardiolog.

Umrljivost za boleznimi srca in ožilja (obtočil) je zelo visoka, dosega namreč približno 50 % vsega prebivalstva drugih civilizacijskih dežel. Bolniki nad 45. letom starosti zbolevajo zlasti za boleznimi, katerih vzrok sta ateroskleroza in hipertenzija, mlajši odrasli za vnetnimi spremembami na srcu in kardiomiopatijami, pri otrocih pa so na prvem mestu prirojene srčne hibe. V nerazvitih državah so še velik problem revmatične srčne bolezni, medtem ko pri nas njihova pogostost pada. Med bolezni srca in ožilja sodijo: ateroskleroza, hipertenzija, krčne žile, možganska kap, anevrizme, tahiaritmije… Preberi več o Dieta pri kardiološkem pacientu

Vloga medicinske sestre pri PSVT

PSVT oz. paroksizmalna supraventrikularna tahikardija spada pod nadprekatne motnje srčnega ritma. Je nenadno redno utripanje srca z >150 utripi na minuto. Bolezen se najpogosteje razvije zaradi kroženja vzburjenja v atrioventrikularnem vozlu ali dopolnilne in nadštevilne prevodne poti. Ta nepravilnost je prirojena in se lahko pokaže kadarkoli v življenju, tudi v mladih letih. Napad praviloma sproži prezgodnji utrip, prične se nenadoma in lahko spontano preneha. To obliko EKG-ja prepoznamo kadar ne najdemo valov P (ti so skriti v QRS kompleksih ali tik za njimi), QRS-kompleksi pa imajo običajno normalno obliko (Podergajs, 2011). Preberi več o Vloga medicinske sestre pri PSVT

Elektrokardiografija in zdravstvena nega pacienta pred in po preiskavi

Elektrokardiografija (EKG) je preiskava, ki prikazuje električno delovanje srca. Srčna mišica pri ritmičnem delu proizvaja električne impulze, ki jih  na površini telesa lahko zaznamo z elektrokardiografom. Ti impulzi povzročijo mehansko delovanje srca, za kar skrbita dve posebni živčni gmoti ali vozla. To sta sinoatrijski (SA-vozel) in atrioventrikularni (AV-vozel), ki omogočata normalno bitje srca. Zapis električne dejavnosti srca nam pomaga razlagati delovanje srca, njegove bolezni in okvare. Iz EKG zapisa lahko razberemo tudi frekvenco utripanja srca.

Snemanje elektrokardiograma izvajamo po naročilu zdravnika ob sumu, da gre za motnje srčnega ritma ali koronarno bolezen, za oceno stanja in funkcijske sposobnosti srca po srčnem infarktu, pri pripravi pacienta na operacijo, pri sistematičnih pregledih, za oceno ustreznosti predpisanih zdravil in splošne telesne zmogljivosti, ter za ugotovitev in potrditev smrti. Preberi več o Elektrokardiografija in zdravstvena nega pacienta pred in po preiskavi