Oznaka: ekg

O EKG

Elektrokardiografija je neinvazivna preiskava srca. Aparat, ki se imenuje elektrokardiograf, beleži električne impulze po srčni mišici. Električni impulzi se širijo iz sinusnega vozla po prevodnem sistemu srca. (Skele, Savič et.al, 2010).

Elektrokardiogram (EKG) je najpomembnejša diagnostična metoda pri motnjah srčnega ritma. Nekatere motnje se pojavljajo redko in trajajo različno dolgo zato ni možno postaviti diagnozo z enim posnetkom in si pomagamo z 24 urnim snemanjem, ki ga imenujemo 24 urni EKG ali Holter monitoring. (Podergajs, 2011).

EKG je prva metoda izbora za določanje srčnih aritmij, pri odločanju o uporabi defibrilatorja v algoritmu oživljanja, pri ugotavljanju akutnega miokardnega infarkta (Potočnik, 2010).

EKG je pomoč pri diagnosticiranju elektrolitskih motenj, blokov v prevodni poti, ishemične bolezni srca med naporom (Potočnik, 2010).

Elekrične tokove, ki se  širijo po srcu registriramo z EKG aparatom, ki je z elektrodami povezan s točkami na površini telesa. Tako dobimo elektrokardiogram (EKG) (Skela Savič et.al., 2010).
POTEK MERJENJA EKG-ja
EKG je popolnoma neboleča preiskava pri kateri preiskovanec leži na preiskovalni mizi ali postelji z rahlo dvignjenim vzglavjem. Roke in noge ima iztegnjene ob telesu. Pri tem ima razgaljen prsni koš, obe zapestji in predel nad gležnjema. Na tem delu mu namestimo elektrode, ki so s kablom povezane z aparatom za snemanje EKG-ja. Za snemanje se navadno uporabljajo vakumske elektrode, ki se prisesajo na kožo ali pa elektrode v obliki nalepk. Za boljši stik med elektrodami in kožo, na kožo nanesemo kontaktni gel ali razpršilo. V primeru, da je preiskovanec močno poraščen po prsnem košu, je včasih potrebno v predelu nameščanja elektrod odstraniti dlake. Zelo pomembno je, da je preiskovanec med snemanjem EKG-ja sproščen, se ne premika in ne govori. Preiskava navadno traja 10 do 15 minut, razen v primeru, ko je potrebno narediti več posnetkov ali dalj časa spremljati preiskovanca na EKG-ju. Običajno ne naročamo bolnikov samo na EKG preiskavo. Je pa EKG osnovna preiskava, ki jo naredimo vsakemu bolniku, ki pride k nam na obremenilno testiranje ali na kardiološki pregled (Elektrokardiogram EKG).

Standardni EKG posnetek vsebuje 12 odvodov, kar pomeni zapis z 12 parov elektrod, ki so nameščene na preiskovanca. Izraz odvod pomeni kateri par elektrod uporabimo. Z ekstremitetnimi odvodi opazujemo srce v frontalnem prerezu, s prekordialnimi odvodi pa opazujemo horizontalni prerez srca (Potočnik, 2010). Preberi več o O EKG

EKG – EKG zapis

Elektrokardiogram je grafični zapis električnih napetosti (aktivnosti) srčne mišice. Električni impulzi nastajajo v prevodnem sistemu srca, draženje mišičnih vlaken pa vodi do njihovega krčenja. Tvorba in prevajanje električnih impulzov povzroča šibke električne napetosti, ki se širijo po vsem telesu in jih lahko registriramo z ustreznim aparatom, ki je z elektrodami povezan z različnimi deli (točkami) na telesni površini. Tako dobimo elektrokardiogram (EKG).

EKG je najpogostejša ne-invazivna preiskava v kardiologiji. Zdravnik je tisti, ki poda indikacijo za snemanje EKG-ja navadno ob:

– bolečini v prsnem košu,

– sumu na miokardni infarkt ali ishemično bolezen srca,

– motnjah srčnega ritma,

– vnetju osrčnika,

– povečanju srca ali določenega dela srca ,

– sistemskih boleznih, ki prizadenejo srce,

– motnjah elektrolitskega ravnovesja,

– oceni učinka delovanja nekaterih zdravil na srce,

– oceni delovanja umetnih spodbujevalnikov srca. Preberi več o EKG – EKG zapis

EKG na kratko snemanje EKG

Elektrokardiogram je grafični zapis električnih napetosti (aktivnosti) srčne mišice. Električni impulzi nastajajo v prevodnem sistemu srca, draženje mišičnih vlaken pa vodi do njihovega krčenja. Tvorba in prevajanje električnih impulzov povzroča šibke električne napetosti, ki se širijo po vsem telesu in jih lahko registriramo z ustreznim aparatom, ki je z elektrodami povezan z različnimi deli (točkami) na telesni površini. Tako dobimo elektrokardiogram (EKG).

EKG je najpogostejša ne-invazivna preiskava v kardiologiji. Zdravnik je tisti, ki poda indikacijo za snemanje EKG-ja navadno ob:

– bolečini v prsnem košu,

– sumu na miokardni infarkt ali ishemično bolezen srca,

– motnjah srčnega ritma,

– vnetju osrčnika,

– povečanju srca ali določenega dela srca ,

– sistemskih boleznih, ki prizadenejo srce,

– motnjah elektrolitskega ravnovesja,

– oceni učinka delovanja nekaterih zdravil na srce,

– oceni delovanja umetnih spodbujevalnikov srca. Preberi več o EKG na kratko snemanje EKG

Elektrokardiografija in zdravstvena nega pacienta pred in po preiskavi

Elektrokardiografija (EKG) je preiskava, ki prikazuje električno delovanje srca. Srčna mišica pri ritmičnem delu proizvaja električne impulze, ki jih  na površini telesa lahko zaznamo z elektrokardiografom. Ti impulzi povzročijo mehansko delovanje srca, za kar skrbita dve posebni živčni gmoti ali vozla. To sta sinoatrijski (SA-vozel) in atrioventrikularni (AV-vozel), ki omogočata normalno bitje srca. Zapis električne dejavnosti srca nam pomaga razlagati delovanje srca, njegove bolezni in okvare. Iz EKG zapisa lahko razberemo tudi frekvenco utripanja srca.

Snemanje elektrokardiograma izvajamo po naročilu zdravnika ob sumu, da gre za motnje srčnega ritma ali koronarno bolezen, za oceno stanja in funkcijske sposobnosti srca po srčnem infarktu, pri pripravi pacienta na operacijo, pri sistematičnih pregledih, za oceno ustreznosti predpisanih zdravil in splošne telesne zmogljivosti, ter za ugotovitev in potrditev smrti. Preberi več o Elektrokardiografija in zdravstvena nega pacienta pred in po preiskavi

Vloga medicinske sestre pri snemanju EKG

Elektrokardiogram (EKG) je grafični zapis električnih napetosti (aktivnosti) srčne mišice. Električni impulzi nastajajo v prevodnem sistemu srca, draženje mišičnih vlaken pa vodi do njihovega krčenja. Tvorba in prevajanje električnih impulzov povzroča šibke električne napetosti, ki se širijo po vsem telesu in jih lahko registriramo z ustreznim aparatom, ki je z elektrodami povezan z različnimi deli (točkami) na telesni površini. Tako dobimo elektrokardiogram (EKG).

INDIKACIJE:
– bolečina v prsnem košu,
– sum na miokardni infarkt ali ishemično bolezen srca,
– motnje srčnega ritma,
– vnetje osrčnika,
– povečanje srca ali določenega dela srca ,
– sistemske bolezni, ki prizadenejo srce,
– motnje elektrolitskega ravnovesja,
– preverjanje učinka delovanja nekaterih zdravil na srce,
– preverjanje delovanja umetnih spodbujevalnikov srca …

Preberi več o Vloga medicinske sestre pri snemanju EKG

EKG – elektrokardiogram

Elektrokardiografija (EKG) je neboleča in neinvazivna preiskava srca s pomočjo aparata, ki zapisuje pot električnih impulzov po srčni mišici. Električni impulzi se širijo iz sinusnega vozla po prevodnem sistemu srca. Včasih zdravniku kratek posnetek, ki ga imenujemo elektrokardiogram, ne zadostuje za postavitev končne diagnoze. V takih primerih se odloči za preiskavo Holter, ki beleži električno aktivnost srčne mišice 24 ur. Indikacije za snemanje EKG poda zdravnik, med indikacije sodijo vse bolezni srca.

Električne tokove, ki se širijo po srcu, registriramo z ustreznim EKG aparatom, ki je z elektrodami povezan s točkami na površini telesa. Celotni EKG posnetek z 12 običajnimi odvodi vsebuje:

  • Tri standardne bipolarne odvode: I, II, III;
  • Tri unipolarne ekstremitetne odvode (z njimi opazujemo srce v frontalnem prerezu);
  • aVR – desno zapestje,
  • aVL – levo zapestje,
  • aVF – levi gleženj,
  • elektroda, ki služi za ozemljitev preiskovanca – desna noga.
  • šest unipolarnih prekordialnih odvodov (z njimi opazujemo horizontalni prerez srca):
  • V1- četrti medrebrni prostor na desni strani prsnice,
  • V2 – četrti medrebrni prostor na levi strani prsnice,
  • V3 – med V2 in V4,
  • V4 – peti medrebrni prostor sredi ključnice,
  • V5 – leva sprednja aksilarna linija v višini V4,
  • V6 – leva srednja aksilarna linija v višini V4.

Preberi več o EKG – elektrokardiogram