Oznaka: snemanje ekg

Snemanje 12 kanalnega EKG

Elektrokardiografija (EKG) je neboleča preiskava srca s pomočjo aparata, ki zapisuje pot električnih impulzov po srčni mišici. Električni impulzi se praviloma širijo iz sinusnega vozla po prevodnem sistemu srca. Posnetek, ki ga dobimo, se imenuje elektrokardiogram, ki ga odčita zdravnik.

Za registracijo standardnega EKG-ja z dvanajstimi odvodi pritrdimo 4 elektrode na ekstremitete in 6 na prsni koš. Pisalnik beleži krivulje različnih odvodov.

Ločimo EKG v mirovanju in EKG z obremenitvijo.

Spremembe v EKG-ju so tipične pri srčnem infarktu, pri popuščanju srčne akcije (insuficienca), pri pojavu vzburjenja in motnjah vodenja impulzov (Klasic Melita et al., 2009).

Elektrokardiogram je grafični zapis električnih napetosti (aktivnosti) srčne mišice. Električni impulzi nastajajo v prevodnem sistemu srca, draženje mišičnih vlaken pa vodi do njihovega krčenja. Tvorba in prevajanje električnih impulzov povzroča šibke električne napetosti, ki se širijo po vsem telesu in jih lahko registriramo z ustreznim aparatom, ki je z elektrodami povezan z različnimi deli (točkami) na telesni površini. Tako dobimo EKG.

EKG je najpogostejša ne-invazivna preiskava v kardiologiji.

Zdravnik je tisti, ki poda indikacijo za snemanje EKG-ja navadno ob:

  • bolečini v prsnem košu,
  • sumu na miokardni infarkt ali ishemično bolezen srca,
  • motnjah srčnega ritma,
  • vnetju osrčnika,
  • povečanju srca ali določenega dela srca,
  • sistemskih boleznih, ki prizadenejo srce,
  • motnjah elektrolitskega ravnovesja,
  • oceni učinka delovanja nekaterih zdravil na srce,
  • oceni delovanja umetnih spodbujevalnikov srca (Klinika Golnik).

Preberi več o Snemanje 12 kanalnega EKG

EKG na kratko snemanje EKG

Elektrokardiogram je grafični zapis električnih napetosti (aktivnosti) srčne mišice. Električni impulzi nastajajo v prevodnem sistemu srca, draženje mišičnih vlaken pa vodi do njihovega krčenja. Tvorba in prevajanje električnih impulzov povzroča šibke električne napetosti, ki se širijo po vsem telesu in jih lahko registriramo z ustreznim aparatom, ki je z elektrodami povezan z različnimi deli (točkami) na telesni površini. Tako dobimo elektrokardiogram (EKG).

EKG je najpogostejša ne-invazivna preiskava v kardiologiji. Zdravnik je tisti, ki poda indikacijo za snemanje EKG-ja navadno ob:

– bolečini v prsnem košu,

– sumu na miokardni infarkt ali ishemično bolezen srca,

– motnjah srčnega ritma,

– vnetju osrčnika,

– povečanju srca ali določenega dela srca ,

– sistemskih boleznih, ki prizadenejo srce,

– motnjah elektrolitskega ravnovesja,

– oceni učinka delovanja nekaterih zdravil na srce,

– oceni delovanja umetnih spodbujevalnikov srca. Preberi več o EKG na kratko snemanje EKG

24 urno snemanje EKG – Holter

Holter monitoring je neinvazivna preiskava, s katero lahko določeno obdobje ( 24 ur, lahko tudi 48 ur) neprekinjeno spremljamo dinamiko srčne frekvence in EKG-a. Namen holterja je 24-urno spremljanje EKG-ja; zaznavanje motenj ritma, spremljanje srčne frekvence, tako ob naporu, kakor tudi v mirovanju, spremljanje ST spojnice, čeprav le ta ni čisto točna, je zgolj informativna. Holter zapis služi tudi za kontrolo delovanja pace makerja in kontrolo medikamentoznega zdravljenja ( Balažic Gjura, 2012 ).

S holter monitoringom ugotavljamo kako se srce odziva ob normalnih dnevnih aktivnostih. Lahko ga uporabimo tudi po srčnem infarktu, za diagnostiko motenj srčnega ritma in pa v študijske namene pri odkrivanju » nove medicine «.  Holter monitoring nam pomaga pri postavljanju diagnoz kot so atrijska fibrilacija, palpitacije, atrijska tahikardija, supraventrikularna tahikardija, ugotavljanje razloga omedlevice, bradikardija in ventrikularna tahikardija ( Medline Plus, 2014 ).

Holter monitorizacija ne pomaga le pri opredelitvi motenj srčnega ritma, ampak je pomembna tudi pri vrednotenju uspešnosti zdravljenja z antiaritmiki. Poznavanje anatomije in fiziologije srca, znake aritmij, delovanje srčne mišice, komplikacij, ustrezne komunikacije in metode dela, so vsebine, ki jih mora dobro poznati medicinska sestra, ki obravnava pacienta z motnjo srčnega ritma. Za 24h snemanje EKG-ja tako v poštev pridejo pacienti z motnjami srčnega ritma. To pa je le ena izmed preiskav s katero ugotavljamo motnje srčnega ritma ( Stegne, 2010 ). Preberi več o 24 urno snemanje EKG – Holter

Vloga medicinske sestre pri snemanju EKG

Elektrokardiogram (EKG) je grafični zapis električnih napetosti (aktivnosti) srčne mišice. Električni impulzi nastajajo v prevodnem sistemu srca, draženje mišičnih vlaken pa vodi do njihovega krčenja. Tvorba in prevajanje električnih impulzov povzroča šibke električne napetosti, ki se širijo po vsem telesu in jih lahko registriramo z ustreznim aparatom, ki je z elektrodami povezan z različnimi deli (točkami) na telesni površini. Tako dobimo elektrokardiogram (EKG).

INDIKACIJE:
– bolečina v prsnem košu,
– sum na miokardni infarkt ali ishemično bolezen srca,
– motnje srčnega ritma,
– vnetje osrčnika,
– povečanje srca ali določenega dela srca ,
– sistemske bolezni, ki prizadenejo srce,
– motnje elektrolitskega ravnovesja,
– preverjanje učinka delovanja nekaterih zdravil na srce,
– preverjanje delovanja umetnih spodbujevalnikov srca …

Preberi več o Vloga medicinske sestre pri snemanju EKG