Oznaka: pediatrija

Novorojenček in njegova prva oskrba

Teža:
– 3000g – 3500g
– fiziološki padec teže za 10%

Dolžina:

-50cm – 52cm

Glava:
– obseg: 34- 36cm
– velikost: predstavlja ¼ telesne dolžine
– lobanjski del večji od obraznega

Lobanja:
– mečave (fontanele) velika in mala
– šivi med možganskimi kostmi

Obraz:
– oči temne neločljive barve
– usta: brez zob, vzdolžna guba, jezik je videti priraščen na ustno dno, bele obloge na jeziku in na bokalni sluznici

Vrat:
– kratek
– kožne gube

Noge, roke:
– kratke noge, dolga stopala, prsti pritegnjeni k goleni
– mišice upogibalke so napete
– nohti zrasli do konic prstov Preberi več o Novorojenček in njegova prva oskrba

Vloge medicinske sestre v pediatrični zdravstveni negi

VLOGE MS V PEDIATRIČNI ZN (Peplau)
– vloga tujke
– vloga vodje in izvajalke ZN in zdravstvene vzgoje
– vloga osebe, ki daje otroku in staršem informacije
– vloga zagovornika
– vloga učiteljice
– vloga svetovalke
– vlogo nadomestne osebe
– vlogo raziskovalke
– vlogo politične delavk

Sobivanje matere in otroka:
– Mati se lahko takoj odzove na otrokov jok
– Otroci manj jokajo
– Stik med otrokom in materjo je tesnejši in pristnejši: pogled iz oči v oči, telesni stik navezanost matere in otroka
– Omogočen je stik z ostalimi družinskimi člani
– Večji občutek varnosti pri materi
– Otroci so hranjeni po želji
– Dojenje se lažje vzpostavi in vzdržuje Preberi več o Vloge medicinske sestre v pediatrični zdravstveni negi

Pregled otroka po obdobjih

1. PRENATALNO OBDOBJE:

– embrionalno
– zgodnje fetalno
– pozno fetalno

Dejavniki, ki vplivajo na razvoj ploda:
– podedovana sposobnost za rast
– pomoč pri rasti, ki jo dobiva plod od matere

RIZIČNI FAKTORJI:
– pomanjkanje prehrane
– infekcije med nosečnostjo
– alkohol, droge
– rentgenski žarki
– citostatiki
– zdravila
– fizične in psihične travme

2. OBDOBJE NOVOROJENČKA
(od rojstva- konca 4. tedna starosti)
– popolnoma odvisen od odraslih
– velika potreba po zdravstveni negi (ZN), ki jo ugotavljamo po otrokovi skromni komunikaciji (po hrani,spanju, higienizaciji telesa, po ljubezni-kontaktu; temperaturna okolja, varovanje pred infekcijo…)
– 3. OBDOBJE DOJENČKA
(od 1.meseca – konca 1.leta)
– intenzivna rast in razvoj
– odvisnost od odraslih Preberi več o Pregled otroka po obdobjih

Priprava otroka na poseg

Dojenček
Navezanost na starše:
V postopek vključimo starše, če to želijo.Starši naj bodo v otrokovem vidnem polju,
Če starši niso prisotni, naj ima dojenček ob sebi zanj pomembno stvar (ninico, stekleničko….).

Strah pred tujci:
Poseg in asistenco pri posegu, naj opravljajo vedno iste osebe.Delo opravljamo počasi in nežno,
Med posegom naj v prostor ne vstopajo za otroka tuje osebe.

Senzomotorična faza učenja:
Med postopkom uporabljamo senzorično umirjajoč način (nežno božanje, umirjajoč in tih govor, držanje za roko…). Uporabimo sredstva za lajšanje bolečine (lokalni analgetiki, intravenozni opiati) za preprečevanje neugodja. Po opravljenem posegu otroka vzamemo v naročje in ga potolažimo. Če so prisotni starši, spodbudimo njih.

Večanje mišične in gibalne sposobnosti:
Pričakujemo lahko upor, pri starejših dojenčkih. Predmete postavimo iz dosega dojenčka.

Spomin na pretekle izkušnje:
Zavedati se moramo, da večji dojenčki povežejo stvari, prostore ter osebe s preteklimi izkušnjami,zato pogosto jokajo in se upirajo pri pregledu. Stvari, ki otroka plašijo naj bodo izven otrokovega vidnega polja. Boleče posege izvajamo v ločeni sobi, ne v bolniški sobi ali postelji.Če je le mogoče uporabimo neinvazivne metode (uporaba oralnih zdravil namesto venoznih). Preberi več o Priprava otroka na poseg

Zdravstveno varstvo otrok v Sloveniji

Nacionalni program zdravstvenega varstva“Zdravje za vse za 21 stoletje”:
– Spremljanje rasti in razvoja;
– Pravočasno odkrivanje obolelih;
– Preprečevanje obolevnosti,invalidnosti in umrljivosti;
– Prepoznavanje dejavnikov tveganja za zdravje;
– Spodbujanje k zdravemu slugo življenja;
– Preprečevanje tveganega vedenja;

Strokovna navodila o izvajanju preventivnega zdravstva na primarni ravni (uradni list RS);
Program imunoprofilakse in kemoprofilakse – Zakon o nalezljivih bolezni (Uradni list RS, št.69/1995);

Sedmi cilj strategije “zdravje za vse”
Izvajanje zdravstveno vzgojnih programov za rodno populacijo za pripravo na čas starševstva:
– Zagotavljanje zdravega okolja
– Spodbujanje zdravega načina življenja
– Izboljšanje kakovosti zdravstvenega varstva žensk, dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok
– Izvajanje zdr. varstva pred in med nosečnostjo, ob in po porodu
– Izvajanje zdravstvenega varstva šolske mladine
– Obnova regijskih komisij za vrednotenje umrljivosti in invalidnosti dojenčkov
– Vzpostavitev učinkovitega informacijskega sistema za spremljane zdravstvenega stanja in stalnim pridobivanjem znanja za kvalitetnejše preživetje otrok, zlasti nedonošenčkov (Ministerstvo za zdravje, 1993)

Področja dela pediatrične medicinske sestre

Delo pediatrične medicinske sestre zajema vse vidike zdravstvenega varstva otroka. Medicinska sestra spremlja otrokov razvoj in rast, skrbi za promocijo zdravja, preprečuje bolezni in skrbi za zdravstveno nego bolnega otroka. Ob bolezni je vloga medicinske sestre sploh zelo pomembna saj opravlja negovalno, zdravstveno vzgojno, diagnostično in terapevtsko vlogo (Peplav). Medicinska sestra je tudi oseba, ki priskrbi in daje otroku in staršem ustrezne informacije, ugotavlja primanjkljaj znanja pri otroku in starših in ocenjuje njihove potenciale (resurse) za reševanje negovalnega problema. Na osnovi zbranih informacij staršem in otroku svetuje, jim posreduje nova znanja in jih uči novih spretnosti. Pri pediatričnih varovancih medicinska sestra pogosto nadomešča starše.

Splošna načela zdravstvene nege otroka

– Medicinska sestra mora biti sposobna ločiti otrokove lastnosti, ki so posledica njegovega splošnega razvoja in rasti od tistih, ki so rezultat njegove bolezni.
– Zdravstveno nego naj medicinska sestra prilagodi glede na otrokov fizični, intelektualni in čustveno- socialni razvoj.
– Zdravstvena nega naj bo usmerjena k posamezniku in njegovim specifičnostim.
– Pri komunikaciji z otrokom naj medicinska sestra uporablja preprost jezik.
– Medicinska sestra naj bo do otroka poštena. Laž uniči otrokovo zaupanje v osebe, ki ga negujejo.
– Medicinska sestra naj ne presliši otrokovih želja.
– Medicinska sestra naj otroku zagotovi zasebnost. Preberi več o Področja dela pediatrične medicinske sestre

Spanje novorojenčka in dojenčka

Spanje je ena izmed temeljnih življenjskih aktivnosti, ki vplivajo na zdravje otroka in cele družine, zato mu je vredno posvetiti vso pozornost.

James Roberts in sod. (1993) pišejo, da na razvoj vzorcev spanja otroka vplivajo: otrok, mati in okolje in to že od obdobja nosečnosti preko samega rojstva, dobe novorojenčka, dojenčka in večjega otroka. Z dobrim počutjem nosečnice,z zdravim načinom življenja, z zdravim delovnim in družbenim okoljem lahko z zdravstveno vzgojo v okviru reproduktivnega zdravstvenega varstva, sistematskih pregledov nosečnic in v šoli za starše že vplivamo na ravnanje matere z dojenčkom. Počutje in razpoloženje otroka vpliva na mater, na njeno počutje, veča se utrujenost.. Z materine strani lahko na spanje otroka vpliva njena depresivnost, nepravilna odzivnost na jok in druge otrokove potrebe. Vse to vpliva na odnose s partnerjem in drugim socialnim okoljem in obratno, odnos s partnerjem in drugim socialnim okoljem lahko pozitivno ali negativno vpliva na mater in posredno na spanje dojenčka. Prav tako vpliva na vzorec spanja otroka izkušnje in pričakovanja matere in socialna podpora. Zelo pomembna je tudi pomoč zdravstvenih delavcev in njihov profesionalen pristop.

Spanje dojenčka ima svoje specifične lastnosti. Novorojenčkovi možgani so še slabo razviti, tako da so vse njegove osnovne fiziološke potrebe kot so hranjenje, udobje, gibanje, komunikacija, spanje, sledijo genetsko programiranemu vzorcu. Določen del možganov mora dozoreti, in to se razvije okrog tretjega meseca starosti, pri nekaterih prej, pri nekaterih pozneje. Preberi več o Spanje novorojenčka in dojenčka