Priprava otroka na poseg

Dojenček
Navezanost na starše:
V postopek vključimo starše, če to želijo.Starši naj bodo v otrokovem vidnem polju,
Če starši niso prisotni, naj ima dojenček ob sebi zanj pomembno stvar (ninico, stekleničko….).

Strah pred tujci:
Poseg in asistenco pri posegu, naj opravljajo vedno iste osebe.Delo opravljamo počasi in nežno,
Med posegom naj v prostor ne vstopajo za otroka tuje osebe.

Senzomotorična faza učenja:
Med postopkom uporabljamo senzorično umirjajoč način (nežno božanje, umirjajoč in tih govor, držanje za roko…). Uporabimo sredstva za lajšanje bolečine (lokalni analgetiki, intravenozni opiati) za preprečevanje neugodja. Po opravljenem posegu otroka vzamemo v naročje in ga potolažimo. Če so prisotni starši, spodbudimo njih.

Večanje mišične in gibalne sposobnosti:
Pričakujemo lahko upor, pri starejših dojenčkih. Predmete postavimo iz dosega dojenčka.

Spomin na pretekle izkušnje:
Zavedati se moramo, da večji dojenčki povežejo stvari, prostore ter osebe s preteklimi izkušnjami,zato pogosto jokajo in se upirajo pri pregledu. Stvari, ki otroka plašijo naj bodo izven otrokovega vidnega polja. Boleče posege izvajamo v ločeni sobi, ne v bolniški sobi ali postelji.Če je le mogoče uporabimo neinvazivne metode (uporaba oralnih zdravil namesto venoznih). Preberi več o Priprava otroka na poseg