Spanje je ena izmed temeljnih življenjskih aktivnosti, ki vplivajo na zdravje otroka in cele družine, zato mu je vredno posvetiti vso pozornost.
James Roberts in sod. (1993) pišejo, da na razvoj vzorcev spanja otroka vplivajo: otrok, mati in okolje in to že od obdobja nosečnosti preko samega rojstva, dobe novorojenčka, dojenčka in večjega otroka. Z dobrim počutjem nosečnice,z zdravim načinom življenja, z zdravim delovnim in družbenim okoljem lahko z zdravstveno vzgojo v okviru reproduktivnega zdravstvenega varstva, sistematskih pregledov nosečnic in v šoli za starše že vplivamo na ravnanje matere z dojenčkom. Počutje in razpoloženje otroka vpliva na mater, na njeno počutje, veča se utrujenost.. Z materine strani lahko na spanje otroka vpliva njena depresivnost, nepravilna odzivnost na jok in druge otrokove potrebe. Vse to vpliva na odnose s partnerjem in drugim socialnim okoljem in obratno, odnos s partnerjem in drugim socialnim okoljem lahko pozitivno ali negativno vpliva na mater in posredno na spanje dojenčka. Prav tako vpliva na vzorec spanja otroka izkušnje in pričakovanja matere in socialna podpora. Zelo pomembna je tudi pomoč zdravstvenih delavcev in njihov profesionalen pristop.
Spanje dojenčka ima svoje specifične lastnosti. Novorojenčkovi možgani so še slabo razviti, tako da so vse njegove osnovne fiziološke potrebe kot so hranjenje, udobje, gibanje, komunikacija, spanje, sledijo genetsko programiranemu vzorcu. Določen del možganov mora dozoreti, in to se razvije okrog tretjega meseca starosti, pri nekaterih prej, pri nekaterih pozneje. Preberi več o Spanje novorojenčka in dojenčka