Oznaka: pediater

Področja dela pediatrične medicinske sestre

Delo pediatrične medicinske sestre zajema vse vidike zdravstvenega varstva otroka. Medicinska sestra spremlja otrokov razvoj in rast, skrbi za promocijo zdravja, preprečuje bolezni in skrbi za zdravstveno nego bolnega otroka. Ob bolezni je vloga medicinske sestre sploh zelo pomembna saj opravlja negovalno, zdravstveno vzgojno, diagnostično in terapevtsko vlogo (Peplav). Medicinska sestra je tudi oseba, ki priskrbi in daje otroku in staršem ustrezne informacije, ugotavlja primanjkljaj znanja pri otroku in starših in ocenjuje njihove potenciale (resurse) za reševanje negovalnega problema. Na osnovi zbranih informacij staršem in otroku svetuje, jim posreduje nova znanja in jih uči novih spretnosti. Pri pediatričnih varovancih medicinska sestra pogosto nadomešča starše.

Splošna načela zdravstvene nege otroka

– Medicinska sestra mora biti sposobna ločiti otrokove lastnosti, ki so posledica njegovega splošnega razvoja in rasti od tistih, ki so rezultat njegove bolezni.
– Zdravstveno nego naj medicinska sestra prilagodi glede na otrokov fizični, intelektualni in čustveno- socialni razvoj.
– Zdravstvena nega naj bo usmerjena k posamezniku in njegovim specifičnostim.
– Pri komunikaciji z otrokom naj medicinska sestra uporablja preprost jezik.
– Medicinska sestra naj bo do otroka poštena. Laž uniči otrokovo zaupanje v osebe, ki ga negujejo.
– Medicinska sestra naj ne presliši otrokovih želja.
– Medicinska sestra naj otroku zagotovi zasebnost. Preberi več o Področja dela pediatrične medicinske sestre

Najpogostejše negovalne diagnoze pri sprejemu otroka in mladostnika v bolnišnico

Negovalna diagnoza 1.:
Anksioznost/ strah zaradi ločitve od družine in običajnega podpornega sistema in zaradi neznanega okolja

Cilj1:
Otrok, ki bo pomirjen, brez strahu.

Postopki zdravstvene nege:
– Če je možno, bolnišnično okolje uredimo čimbolj domače, da omogoča sproščenost
– Zaradi spodbujanja zaupanja naj se zdravstveno osebje v turnusu ne menja
– Urnik in obremenitev MS naj bo takšna, da MS omogoča čim več osebnega stika z otrokom in družino
– Starše spodbujamo, da so čim več pri otroku
– Vključite jih v zdravstveno nego
– Spodbujaj starše, da otroku izkazujejo naklonjenost
– Poučite jih o pomenu obiskov, telefonskih klicev in pisem
– Dovolite otroku, da izraža čustva
– Dovolite obiske sorojencev in drugih za otroka pomembnih oseb
– Če staršev ni prisotnih, se o njih z otrokom pogosto pogovarjajte
– Če starši ne morejo vsak dan k otroku, naj pri MS pustijo mala darilca za vsak dan
– Za planiranje obiskov lahko uporabite tudi koledar
– Otrok naj ima v bolnišnici svoje najljubše predmete (steklenička, odeja, ninice, igrače, knjige…)
– Otrok naj ima s seboj posneto pravljico, pesmico, ki so mu jo prebrali domači, da jih lahko večkrat posluša
– Otroka lahko obiskuje tudi prostovoljec Preberi več o Najpogostejše negovalne diagnoze pri sprejemu otroka in mladostnika v bolnišnico

Posebnosti pri zdravstveni negi otroka

Otrok je od samega začetka bitje s čisto svojimi lastnostmi. Je edinstvena oseba, ki bo rasla ob samo njej značilnem nasmehu in smejanju, ob samo njej značilnih navadah in razvadah. Razvoj njegove osebnosti ter fizičnih in mentalnih značilnosti narekujejo podedovani genetski faktorji v kombinaciji z vplivi okolja in kulture. Vsi ti faktorji ustvarjajo osebe, drugačno od rojenih v preteklosti ali prihodnosti in določajo potencial in možnosti, ki se lahko realizirajo v obdobju rasti in razvoja. Poseben izziv za starše in tiste, ki delajo z otroki je, da ugotovijo otrokove sposobnosti in jih s spodbudami razvijajo, hkrati pa tudi razumejo njegove omejitve; bodisi da so fizične, mentalne ali čustvene narave.

Za otroka sta značilna procesa rasti in razvoja, ki vsaj pri zdravem otroku potekata vzporedno. Med seboj sta močno povezana in ju zato ne moremo strogo ločevati. Prav rast narekujeta enkratnost zdravstvene nege otroka v njegovem odzivanju na skrb in pomoč v času zdravja in bolezni. Zaradi nedozorelosti se telesni, spoznavni (kognitivni) in čustveni odgovori otroka na bolezen razlikujejo glede na njegovo starost in razvojno stopnjo. Zaradi te nedozorelosti potrebuje razvijajoči se otrok pomoč odraslih – lahko tudi rečemo, da potrebuje zagovornika oz. zaščitnika za ohranjanje in vzpostavljanje zdravja. Prevladujoč vpliv družine na vse vidike otrokovega zdravja in razvoja narekuje potrebo po vključitvi družine v vse faze zdravstvene nege otroka. Preberi več o Posebnosti pri zdravstveni negi otroka

Zdravtvena nega otroka s kronično bolečino

Do spoznanja, da ima otrok kronično bolezen lahko pridemo nenadoma ali pa nas to skrbi že daljše obdobje ter postopoma spoznavamo, da bo pri otroku potrebno dolgotrajno zdravljenje.
Čeprav je velik napredek v znanosti in tehnologiji omogočil normalizacijo življenja otrok s kronično boleznijo, je potrebno ogromno truda in prilagajanja tako pri otroku kot pri njegovi družini. Je pa dejstvo, da se nekateri otroci in njihove družine lažje prilagajajo kot druge. Spoznati edinstvenost vsakega otroka ter njegove situacije pomeni velik izziv za zdravstvene delavce. Optimalno adaptacijo posameznega otroka lahko dosežemo samo z opazovanjem in ugotovitvijo močnih in šibkih točk otroka in njegove družine.
Populacija otrok in odraslih z kroničnimi boleznimi stalno narašča. Znanstvena odkritja in tehnološki napredek so izboljšala način zdravljenja, ter tako podaljšala življenjsko dobo otrok z resnimi in življenjsko nevarnimi stanji. Kronične bolezni so eden glavnih problemov zdravja v industrializiranih deželah.

Definicija
Obstaja veliko definicij kronične bolezni. Eno izmed definicij, ki se uporablja tudi danes je, da je kronična bolezen vsako poslabšanje in odklon od normalnega stanja in ima eno ali več naslednjih značilnosti: traja dlje časa, zapušča stalno ali začasno nezmožnost, povzroči neverzibilne patološke spremembe, zahteva rehabilitacijo, lahko je potreben stalen nadzor, opazovanje in nega.
Druga definicija: Kronična bolezen je motnja z dolgotrajnim potekom, ki je lahko progresivna in usodna ali pa povezana z relativno normalno življenjsko dobo in normalnim življenjem kljub določenim omejitvam.
Vsaka telesna ali duševna motnja pa ima bistvene ali dolgoročne neugodne posledice na posameznikovo zmožnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. Preberi več o Zdravtvena nega otroka s kronično bolečino

Nedonošenček

Med 24 – 28 tednov gestacije
Teža: 600 – 1400g, dolžina: 25 – 33 cm

– Velika glava v primerjavi s telesom
– Porasel z dlačicami – lanugom (17 in 20 tednom)
– Koža je svetleča, tanka, občutljiva, hitro pride do odrgnin, poškodb
– Koža je prozorna, skozi kožo prosevajo krvne žile,ker ni podkožnega maščevja
– Barva kože govori o otrokovih potrebah po kisiku
– Oči zaprte, začnejo se odpirati okrog 26 tedna, vidi črno belo
– Trepalnic še ni
– Uhlji mehki in upogljivi,se zavihajo
– Nohti na prstih nog in rok so komaj vidni
– Podplati so brez brazd in črt
– Spolovila: deklice velikih sramnih ustnic še ni, ščegetavček je velik in štrleč, mali sramni ustnici široko razprti,
– Dečki: testisov še ni v skrotumu, prsnih bradavic še ni
– Roke krči in izteguje, pest nese tudi v usta
– Občasno obrne tudi glavo, vendar jo ne dvigne
– Že sliši in zaznava okus
– Občuti bolečino
– Občutke izraža z mimiko obraza in s celim telesom (kolca, zeha, cmoka z jezikom…)
– Mišični tonus je majhen, zato ne more zadržati pokrčene lege
– Dihati ni sposoben sam
– Ne zmore vzdrževat stalne telesne temperature Preberi več o Nedonošenček

Vprašanja na izpitu iz zdravstvene nege otroka (3.2.2014)

– Atravmatska skrb – primerno okolje, usposobljeno osebje, izvajanje intervencij (brez psihične stiske, brez telesnih poškodb oz. stiske) CILJ: Ne škoduj!

– Fiziološke spremembe, ki jih opazimo pri otroku kot odgovor na bolečino:
– srčni utrip se poveča
– sprememba dihanja (frekvenca, način dihanja)
– RR se poveča
– intrakranialni tlak se poveča
– P02 se zniža
– potenje dlani
– razlika med bazalno in periferno TT
– sproščanje kateholaminov, aldosterona…

– Poporodne telesne teže:
– zmerno donošen (1500-2500g)  med 34. in 37. tednom
– zelo donošen (1000-1500g)  med 29. in 33. tednom
– ekstremno donošen (pod 1000g)  pred 29. Tednom

– Dehidracija glede na izgubo teže:
– lahka – do 5%
– zmerna – od 5-10%
– težka – nad 10% Preberi več o Vprašanja na izpitu iz zdravstvene nege otroka (3.2.2014)

Vprašanja in odgovori za zdravstveno nego otroka

1. KAJ JE POSEBNOST ZN OTROKA?
Vloga medicinske sestre ob nastopu bolezni je pomembna, ker opravlja negovalno, zdravstveno vzgojno, diagnostično in terapevtsko vlogo. Medicinska sestra priskrbi in daje otroku in staršem ustrezne informacije, ugotavlja primanjkljaj znanja pri otroku in starših in ocenjuje njihove resurse za reševanje negovalnega problema. Na osnovi zbranih informacij staršem in otroku svetuje jim posreduje nova in jih uči novih spretnosti. ZN otroka vključuje neprestani stik otroka z družino, pripravo otroka in družine na vsako neznano obravnavo in intervencijo, lajšanje bolečine, otroku moramo dati možnost, da preko različnih aktivnosti izrazi strah in agresijo. Otroku in družini moramo zagotoviti zasebnost, dati možnost izbire, ter upoštevati kulturne razlike.

2. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ZDRAVSTVENI NEGI OTROKA?
– vloga tujke
– vloga vodje in izvajalke ZN in ZV
– vloga, ki daje otroku in staršem informacije
– vloga zagovornika
– vloga svetovalke
– vloga zagovornika
– vloga nadomestne osebe
– vloga raziskovalke

3. ZNČILNOSTI ZA POSAMEZNO ŽIVLJENJSKO OBDOBJE OTROKA?
PRENATALNO OBDOBJE! (Embrionalno, zgodnje fetalno, pozno fetalno)
Dejavniki, ki vplivajo na razvoj ploda so podedovane sposobnosti za rast in pomoč pri rasti, ki ga dobiva otrok po matere. Rizični faktorji so, pomanjkanje hrane, infekcije med nosečnostjo .TORCH, alkohol, droge, Rtg žarki, citostatiki, zdravila, fizične in psihične travme
OBDOBJE NOVOROJENČKA (od rojstva do konca 4. tedna starosti) Preberi več o Vprašanja in odgovori za zdravstveno nego otroka