1. KAJ JE POSEBNOST ZN OTROKA?
Vloga medicinske sestre ob nastopu bolezni je pomembna, ker opravlja negovalno, zdravstveno vzgojno, diagnostično in terapevtsko vlogo. Medicinska sestra priskrbi in daje otroku in staršem ustrezne informacije, ugotavlja primanjkljaj znanja pri otroku in starših in ocenjuje njihove resurse za reševanje negovalnega problema. Na osnovi zbranih informacij staršem in otroku svetuje jim posreduje nova in jih uči novih spretnosti. ZN otroka vključuje neprestani stik otroka z družino, pripravo otroka in družine na vsako neznano obravnavo in intervencijo, lajšanje bolečine, otroku moramo dati možnost, da preko različnih aktivnosti izrazi strah in agresijo. Otroku in družini moramo zagotoviti zasebnost, dati možnost izbire, ter upoštevati kulturne razlike.
2. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ZDRAVSTVENI NEGI OTROKA?
– vloga tujke
– vloga vodje in izvajalke ZN in ZV
– vloga, ki daje otroku in staršem informacije
– vloga zagovornika
– vloga svetovalke
– vloga zagovornika
– vloga nadomestne osebe
– vloga raziskovalke
3. ZNČILNOSTI ZA POSAMEZNO ŽIVLJENJSKO OBDOBJE OTROKA?
PRENATALNO OBDOBJE! (Embrionalno, zgodnje fetalno, pozno fetalno)
Dejavniki, ki vplivajo na razvoj ploda so podedovane sposobnosti za rast in pomoč pri rasti, ki ga dobiva otrok po matere. Rizični faktorji so, pomanjkanje hrane, infekcije med nosečnostjo .TORCH, alkohol, droge, Rtg žarki, citostatiki, zdravila, fizične in psihične travme
OBDOBJE NOVOROJENČKA (od rojstva do konca 4. tedna starosti)
– popolnoma odvisen od odraslih
– velika potreba po negi, ki jo ugotavljamo po njegovi skromni komunikaciji (po hrani, po spanju, po skrbi za telesno čistočo, po ljubezni, stiku, zagotovimo ustrezno temperaturo okolja, po varnosti, pred padci, pred zadušitvijo in pred poškodbami)
OBDOBJE DOJENČKA (od 1. meseca do konca 1. leta)
– intenzivna rast in razvoj
– odvisnost od odraslih
– še vedno velika potreba po negi
OBDOBJE MALEGA OTROKA ( od konca 1. leta do 3. leta)
– začetek samoosvajanja
– spodbujanja gibanja in drugih funkcij
– vzgoja
OBDOBJE PREDŠOLSKEGA OTROKA (od 3. do 6. leta)
– vzgojno izobraževalne naloge
– socializacija
– stopnja samooskrbe se veča
OBDOBJE ŠOLSKEGA OTROKA ( od začetka 7 leta do pubertete)
– vzgojno izobraževalne naloge
– manjša se vpliv staršev
– veča se vpliv vzgojno-izobraževalnih institucij
– stopnja samooskrbe je velika
– velika potreba po telesni aktivnosti
OBDOBJE PUBERTETE (od 10 leta do popolne spolne zrelosti)
– osvoboditi se hočejo povezave s starši
– značilna psihična labilnost
– identifikacija s člani mladinskih skupin
– uživanje alkohola, cigaret, drog
– suicidalne želje
OBDOBJE ADOLESCENCE ( od pubertete do konca rasti)
– umirjanje
– šolanje ali služba
– vstop v svet odraslih
4. KATERA ZNANJA NAJ IMA MEDICINSKA SESTRA, KI IZVAJA ZDRAVSTVENO NEGO OTROKA?
– strokovno znanje za razumevanje otrokovega vedenja, potreb
– znati mora poslušati, zastavljati in oblikovati vprašanja
– znanje o ZN in prehrani zdravega otroka
– znanje o ZN in prehrani bolnega otroka
– znanje o rasti in razvoju
– znanje iz ZN, anatomije, fiziologije, pediatrije, psihologije, sociologije…
– znanje in sposobnost opažanja sprememb nastalih zaradi bolezni ali diagnostično terapevtskih postopkov
– znanje in sposobnost opravljanja diagnostično terapevtskih postopkov…
5. IZVAJATE ZN NOVOROJENČKA. NA KAKŠNE NAČINE VSE IZGUBLJA TOPLOTO? LAHKO OPIŠETE NA PRIMERU!
– RADIACIJA – pomeni širjenje toplote s pomočjo elektromagnetnih valov. Ponavadi je TT višja od temperature okolice, zato telo oddaja toplotne žarke v vse smeri. Telo tako izgubi do 40 – 45% toplote.
– KONVEKCIJA – pomeni širjenje toplote z gibanjem, usmerjanjem z različno močjo s področja z višjo temperaturo v področje z nižjo (kot sušilec las).
– EVAPORACIJA – izhlapevanje skozi kožo. Z njo oddajamo 30 – 35% toplote. Voda hlapi skozi kožo in pljučne aveole. Nenehno, neopazno, ne občuteno ne glede na TT. V 24 urah tako izhlapi 600 – 800 ml tekočine.
– KONDUKCIJA – pomeni prenos toplote na drug objekt s pomočjo direktnega kontakta; direktno prevajanje toplote s površine telesa na predmete s katerimi pridemo v stik. Tako človek odda okoli 4% toplote. Tako porabimo toploto za ogrevanje zraka, ki nas obdaja (npr: prenos toplote – če stisnemo kocko ledu se stopi).
6. KAKO BI POSKRBEL ZA STABILNOST TELESNE TEMPERATURE?
Zaradi nezrelega termoregulacijskega centra je zelo pomembno da smo posebej pozorni na uravnavanje telesne temperature predvsem pri novorojenčkih. Poskrbeti moramo za:
– primerno temperaturo okolice
– primerna oblačila
– primerno prehrano
– primerno toplo (mlačno) tekočino
7. KATERA PROCESA STA ZNAČILNA ZA OBDOBJE OTROKA OD ROJSTVA DO KONCA ADOLESCENCE?
Značilna procesa sta procesa rasti in razvoja, ki pri zdravem otroku potekata vzporedno. Med seboj sta močno povezana in ju ne moremo strogo ločevati.
8. KATERE AKRIVNOSTI OCENJUJEMO PO APGARJEVI LESTVICI?
Po Apgarjevi lestvici ocenjujemo novorojenca v 1. 5. in 15 minuti. Ocenjujemo: dihanje, srčni utrip, mišični tonus, barvo kože ter spontano gibanje.
9. KATERE PRESEJALNE TESTE DELAMO PRI NOVOROJENČKU?
– ocenitev otroka po Apgarju
– antropološke meritve
– ugotavljanje prisotnosti refleksov
– Guthrijev test fenilketonurija
– test za ugotavljanje hipotireoze
– ultrazvočni pregled kolkov
10. KATERI REFLEKSI MORAJO BITI PRISOTNI, DA MATI LAHKO DOJI?
Refleksi po materi:
PROLAKTINSKI (prolaktin se izloča med dojenjem in nekaj minut po dojenju, več se ga izloči ponoči, ovira ovulacijo)
OKSICATINSKI (povzroča, da se mleko izloča med samim dojenjem, maternica se hitreje krči)
REFLEKSNO KRČENJE BRADAVIC
Refleks pri otroku
– iskalni refleks
– sesalni refleks (ko začuti dotik na nebu, začne sesati)
– prijemalni refleks
– objemalni refleks
– požiralni refleks (ko so usta polna mleka, otrok požira)
11. STE MEDICINSKA SESTRA V PORODNI SOBI. NA KATERE TEMELJNE ŽIVLJENJSKE AKTIVNOSTI STE TAKOJ PO IZPUSTU PLODA NAJBOLJ POZORNI?
Najbolj smo pozorne na dihanje, srčni utrip, barvo kože, gibanje.
12. NAPIŠI VSAJ ŠTIRI FIZIOLOŠKE SPREMEMBE, KOT ODGOVOR NA BOLEČINO!
FIZIOLOŠKE SPREMEMBE:
– poveča se srčni utrip
– potenje dlani
– sprememba dihanja (frekvenca, način dihanja),
– poviša se krvni tlak
– intrakranialni tlak se zviša
– PO2 se zniža
– razlika med bazalno in periferno temperaturo
– sproščanje aldosterona, kataholaminov…
VEDENJSKE SPREMEMBE
– nemir, nespečnost, živčnost
– obrazne grimase, gubanje čela
– jok, kričanje, cmerjenje, ječanje
– premikanje, brcanje, otrdelost, otrplost, zvijanje
13. NA KAKŠNE NAČINE BI NA NEFARMAKOLIŠKI NAČIN LAJŠALI BOLEČINO PRI OTROKU? (DOJENČEK, MALI OTROK, ŠOLSKI OTROK, MLADOSTNIK)
DOJENČEK
– prisotnost staršev ali medicinske sestre
– sesanje (duda, prst, pest), dojenje
– ninica, igrače
– guganje, zibanje, pestovanje, nošenje, posedanje
– zmanjšamo hrup
– lahka zračna odeja
– božanje, masaža
– položaj, ki dojenčku ustreza
– zdravila za lajšanje bolečin po zdravnikovem naročilu
MALI OTROK
– prisotnost staršev ali medicinske sestre
– ninica, najljubša igrača
– guganje, držanje za roko ali boleči del telesa
– razvedrilne dejavnosti: glasba, TV, družabne igre…
– upoštevanje oziroma spodbujanje različnih načinov tolaženje samega sebe
– protibolečinska zdravila
PREDŠOLSKI OTROK
– upoštevati otrokove izkušnje glede lajšanja bolečine (relaksacija)
– spodbujamo prisotnost staršev in medicinske sestre
– zdravstveno nego, predvsem boleče posege naj izvaja tista medicinska sestra, ki jo otrok pozna in jo ima rad
ŠOLSKI OTROK
– upoštevamo želje otroka, glede lajšanja bolečine
– otroku omogočimo druženje z vrstniki
– otroka zaposlimo z različnimi aktivnostmi
– omogočimo prisotnost staršev če jih želi
– razložimo postopke zdravstvene nege in zdravljenje
– spodbujamo ga k sodelovanju
– če prosi zdravila, prosimo zdravnika, da jih predpiše
ADOLESCENTI
– pri načrtovanju zdravstvene nege upoštevamo prejšnje izkušnje mladostnika z lajšanjem bolečine
– upoštevamo želje mladostnika
– naučimo ga relaksacijskih tehnik
– dovoli, da ima mladostnik kontrolo nad situacijo
– spodbujamo obiske vrstnikov
14. OTROK IMA AKUTNO POSLABŠANJE ASTME. Kaj lahko takrat ugotovi oziroma opazi medicinska sestra pri temeljni življenjski aktivnosti dihanje in kakšna je njena naloga?
Medicinska sestra pri otroku, ki ima akutno poslabšanje astme opazi:
– otežkočeno dihanje, zaradi bronhospazma, edema sluznice in povečane sekrecije, ki ga spremlja dušenje in bolečine v prsih
– dihanje je plitvo, prisotna je tahipnoa. Frekvenca dihanja je povišana za 50%
– pri dihanju opazimo sodelovanje pomožnih dihalnih mišic, kar se kaže z vdiranjem medrebrnih prostorov, vdrte so subklavikularne jamice, jegulum in epigastrij, opazi se plapolanje nosnih kril
– spremenjeno je razmerje med vdihom in izdihom, izdih je podaljšan včasih za več kot 2x
– otrok je lahko bled, cianoitičen in poten, zaradi nezadostne oksigenacije tkiv. Saturacija je manjša od 92, PEF je manjši od 33% ali pa ga ne moremo izmeriti
– pri otroku je lahko prisoten suh dražeč ali produktiven kašelj s povečanim izločanjem sekreta. Dojenčki in mali otroci izločke pojedo, kar lahko izzove bruhanje. Otrok se boji ali noče kašljati, zaradi bolečin v prsih
– pri otroku slišimo piskanje celo od daleč, lahko pa popolnoma izgine, kadar je napad zelo hud (tiha pljuča)
– zaradi otežkočenega dihanja je otrok nemiren, prestrašen in utrujen
– zaradi pospešenega dihanja, potenja je otrok pogosto dehidriran
– zaradi otežkočenega dihanja lahko otrok govori v celih stavkih ne more pa povedati celega stavka v enem dihu, govori le nekaj besed v enem dihu
NALOGE MEDICINSKE SESTRE
– medicinska sestra pri bolniku opazuje, meri in zapisuje:
– frekvenco in način kakovosti dihanja
– uporabo pomožne dihalne muskulature
– nasičenost tkiv s kisikom
– frekvenco pulza, stanje zavesti
– barvo kože in sluznic
– kašelj (vrsto kašlja, pogostost in trajanje)
– količino popite tekočine
– opazuje njegovo verbalno komunikacijo
– meri največji pretok zraka v izdihu (PEF), ki pomaga oceniti učinek zdravljenja med napadom
– ponudi napitke, ga spodbuja k pitju, da se zmanjša viskoznost sluzi
– skrbi za ustno higieno
– poskrbi za umiritev dražečega kašlja (spodbuja k pitju, da v sobi ni dražečih snovi, primerna vlaga, temperatura. Ob napadu kašlja otroka vzame v naročje, večje otroke pa poskuša pomiriti
– zagotoviti udoben položaj ležečim dvigniti vzglavje, večkrat menjamo položaje. Lega na trebuhu ni priporočljiva, ker s tem še bolj otežkočimo dihanje
– dihalne poti očistimo ročno ali z aspiratorjem
– po naročilu zdravnika apliciramo predpisano terapijo in upoštevamo pravilo 5-ih P.
– po zdravnikovem naročilu apliciramo potrebno količino kisika
15. FREKVENCA DIHANJA SE PRI POSLABŠANJU ASTME:
Poveča nad 50 %.
16. KAKŠEN TIP SLADKORNE BOLEZNI IMAJO OTROCI? KAKŠNA JE VLOGA MEDICINSKE SESTRE?
Otroški diabetes imenujemo tudi JUVENILNI diabetes, diabetes mellitus tip 1, sladkorna bolezen tipa 1, ki je odvisna od insulina. Vloga MS je predvsem zdravstveno vzgojno delo, poučevati, svetovati in naučiti bolnika kvalitetno živeti s sladkorno boleznijo, jo dobro voditi, saj s tem preprečuje pozne komplikacije SB.
17. IMATE SOŠOLCA, KI IMA SLADKORNO BOLEZEN. Ste pri telovadbi in sošolec toži o razbijanju srca, se poti, roke se mu tresejo, slabo se počuti. Kaj bi mu svetovali in kako bi mu pomagali?
Potrebno mu je takoj dati kocko sladkorja, kozarec sladke vode, bonbon ali pa glukagon. Preveriti krvni sladkor in nadalje ukrepati.
18. KATERI HRANI SE IZOGNEMO PRI CELIAKIJI IN KATERA ŽIVILA LAHKO UŽIVAMO?
Pri ceiliakiji izločimo vsa živila, ki vsebujejo gluten. Izključimo pšenico, ječmen, oves in rž – PJOR. Dovoljena živila so; riž, moka, ajda, žita brez glutena, meso, ribe, perutnina. Margarina, rastlinsko olje, aglutenski kruh…
19. PROTI KATERI BOLEZNI JE OTROK CEPLJEN DO 15, MESECA?
– BCG ( proti TBC ) = 2 –3 dan ( uradno 4-7 dan ), cepimo le ogrožene otroke
– DI ( phteria ) – davica
– TE ( tanus )
– PER ( tusis ) – oslovski kašelj
– POLIO ( myelitis )
– HiB haemophulus influenze B
Začetek v 4. mesecu, cepimo 3-krat v razmaku po 6 tednov
– Revakcinacija 6 – 12 mes. po končanem bazičnem cepljenju oz. v drugem
letu starosti .
PROTI
– M ( orbili ) – ošpice
– P ( arotis ) – mumps
– R ( ubella ) – rdečke
Cepimo od 13. do 18. meseca.
20. NAŠTEJ TIPE DEHIDRACIJ!
Dehidracije glede na izgubo teže:
– lahka do 5%
– zmerna od 5 – 10%
– težka 10%
Vrste dehidracije glede na natrij:
– IZOTONIČNA – Na+ nespremenjen
– HIPONATREMIČNA – Na+ znižan
– HIPERNATREMIČNA – Na+ zvišan (nevarna ker Na veže v telesu vodo, hitra rehidracija in lahko privede do možganskega edema)
ZNAKI DEHIDRACIJE
– padec teže
– slab znižan turgor kože
– suhe sluznice (usta)
– pri dojenčkih vdrta fontanela
– vdrte oči sredi glave
– redko utripanje z vekami
– žeja
– napet trebuh, meteorizem, krči v trebuhu
– oligurija
– motnje zavesti
– hipotermija – hladne okončine, bledica
– pospešen pulz, padec RR, tihi srčni toni, globlje in hitrejše dihanje (acidoza – v krvi presežek kislih snovi, hiperventilacija)
21. KAJ JE FETALNI ALKOHOLNI SINDROM –FAS?
Fetalni alkoholni sindrom je prirojena razvojna motnja, ki ga spremlja blažja ali huda duševna prizadetost. Nastane zaradi prekomernega pitja alkohola v nosečnosti. Otrok ima zato nizko porodno težo, motnje v delovanju centralnega živčevja, nepravilno obliko glave (zajčja ustnica, volčje žrelo, škilavost)
22. TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLAJNJA!
Sprostitev dihalnih poti, umetno dihanje in masaža srca A, B, C, D.
Pri novorojenčku (takoj po rojstvu) in dojenčku vpihujemo zraka na nos in usta in masiramo le z kazalcem in sredincem, glave ne zavrnemo nazaj damo 1 upih in 3 masaže in oživljamo eno minuto, nato kličemo pomoč. Zamislimo si črto med prsnima bradavicama in za en prst na sredini prsnega koša odmerimo in nato položimo dva prsta in pritisnemo, ne premočno (po občutku).
Pri malem otroku (1-8 let) zrak vpihujemo sta na usta in masiramo z eno roko (peto dlani) z iztegnjenim komolcem in naredimo 1 upih in 5 masaž, drugo roko imamo na čelu. Masirno mesto je isto kot pri velikem otroku, le da uporabimo eno roko.
Pri velikem otroku (nad 8 let) masiramo tako kot odraslega z obema rokama in iztegnjenimi komolci damo 2 upiha in 30 masaž (nova smernica).
Mesto masaže: otipamo rob rebrnega loka in po njem gremo do žličke, nato položimo nad žličko dva prsta ter položimo peto dlani ter na njo še drugo roko, komolci in hrbet morata biti iztegnjena pritisk masaže je močen. Masirati moramo učinkovito tudi če se ob masaži polomi kakšno rebro.
23. NAŠTEJ TRI DEJAVNIKE, KI POVZROČAJO BRONHIALNO ODZIVNOST!
– onesnažen zrak
– alergeni
– psihični stresi, telesna obremenitev
– cigaretni dim
24. PRI KATEREM DOKONČANEM MESECU ZAČNEMO Z DOHRANJEVANJEM ?
Z dohranjevanjem pričnemo po končanem 6. mesecu.
25. KATERE MOTNJE HRANJENJA PRI OTROCIH POZNAŠ?
ANOREKSIJA – beseda anoreksija pomeni »izguba apetita«, kar pa nas ne sme zmesti. Bolnice imajo namreč normalen tek, vendar ekstremno kontrolirajo svoje uživanje hrane.
BULIMIJA – oseba, ki trpi za takšno motnjo ima povečan apetit z epizodami prenajedanja in bruhanja.
KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE – označujejo jo faze prenajedanja neprestanega konzumiranja hrane in posledično povečana telesna teža…
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI MOTNJAH HRANJENJA!
Zdravstvena nega bolnikov z motnjami hranjenja zahteva prizadevanje na fizičnem, psihičnem in socialnem zdravju. Medicinska sestra, ki se odloči za delo z osebami z motnjami hranjenja, mora razviti veliko mero pristne empatije, k bolniku mora pristopiti z veliko mero razumevanja za stisko, prijaznosti, topline, pozornosti, spoštljivosti sprejemanje drugačnosti in hkrati odločnosti. V pogovoru ga moramo, motivirati, spodbujati, razbremenjevati mu pomagati in ga spodbujati pri vseh življenjskih aktivnostih. To čustveno zahtevno delo zahteva od medicinske sestre aktivno poslušanje, pogovarjanje, pristnost. Le tako si lahko pridobi bolnikovo zaupanje za sodelovanje med zdravljenjem. Pri celostni obravnavi mladostnika z motnjami hranjenja je nujno sodelovati z bolnikovimi svojci; vključujemo jih v zdravstveno vzgojo.
[wp_ad_camp_1]
26. KAKŠNI SO CILJI ZDRAVSTVENE NEGE – MS PRI VZDRŽEVANJU TELESNE TEMPERATURE OTROKA Z RESPIRATORNO OKUŽBO?
– preprečeno bo povišanje telesne temperature
– znižana bo povišana telesna temperatura
– otrokovo počutje bo boljše
– preprečena bo dehidracija
27. NAŠTEJ NEKAJ PRAKTIČNIH NASVETOV PRI OBSTIPACIJI!
– iz prehrane izločimo čokolado, kakav, pravi čaj, banane
– bel kruh zamenjamo z črnim ali polnozrnatim
– slaščice, ki vsebujejo pretežno maščobe in sladkorje, nadomestimo s takimi, ki vsebujejo polnozrnate ali grobo mlete moke
– prehrana naj bo mešana, s poudarkom na žitih, sadju (ne banane), zelenjavi; uporabljamo sveže olivno olje ali maslo
– zmanjšamo količino mleka in jo nadomestimo z drugo hrano (popestrimo prehrano)
– spremenimo prehranjevalni režim: redni glavni obroki in ena do dve malici
– prigrizki med obroki so prepovedani
– dovolj tekočine na dan vsaj 1l do 2l (kompot iz suhih sliv ali fig, voda)
– na tešče mlačen Donat Mg, jogurt z balastnimi snovmi
– manj maščobnih in močnatih jedi
– telesna aktivnost
28. KATERE SO KONTRAIDIKACIJE ZA DOJENJE?
a. okužba z virusom HIV – AIDS, HCV
b. če mati boleha za pljučnico
c. če mati nadaljuje z uživanjem prepovedanih drog
Pravilni odgovor: A in C.
29. KAJ NAREDIMO PRI BOLNIKU, KI IMA EPILEPTIČNI NAPAD?
a. med zobe mu damo nekaj, da preprečimo ugriz v jezik
b. ga stresamo in polivamo z vodo
c. obrnemo na bočni položaj in s tem preprečimo zdrs jezika in zatekanje sline
d. ga močno držimo, da zaustavimo krče
e. z močno klofuto ga poskušamo spraviti k zavesti
f. če napad po treh minutah ne mine in če je zdravnik to predpisal, apliciramo zdravilo za prekinjanje napadov (Stesolid, Midazolam)
Pravilna odgovora C in F.
30. KDAJ PRAVIMO, DA JE OTROK NEDONOŠEN; RAZVRSTITEV PO TELESNI TEŽI.
Nedonošen je novorojenec rojen pred 37 tednom gestacijske starosti (GS)
– zmerno nedonošen = med 34 in 37 tednom GS (telesna teža od 1500 do 2500g)
– zelo nedonošen = med 29 in 33 tednom GS (telesna teža od 1000 do 1500g)
– ekstremno nedonošen = pred 29 tednom GS (telesna teža pod 1000g)
31. NA KATERE ŽIVLJNJSKE AKTIVNOSTI MORA BITI NAJBOLJ POZORNA MS PRI NEGOVANJU NEDONOŠENKA?
– dihanje
– telesna temperatura
– stanje kože
– prehranjevanje
– izločanje
– spanje
– gibanje
32. NAJPOGOSTEJE OGROŽENE T.Ž.A?
– dihanje
– prehranjevanje
– pitje uravnavanje TT
– ustrezna lega
– izogibanje nevarnostim
– izločanje
32. KAJ JE NEVTROPENIJA?
Nevtropenija je zmanjšano število nevtrofilnih granulocitov. Normalno je 40 – 75%.
33. NEVARNOSTI, KI PRETIJO NEVTROPENIČNEM OTROKU?
Nevarnosti, ki pretijo nevtropeničnem otroku so okužbe z virusi, bakterijami in glivicami.
34. KATERI ZOBJE ZRASTEJO DO 1. LETA STAROSTI?
Najprej sekalci: med 6 in 8 mesecem sprednja, ter med 7 in 9 mesecem še zgornja. Ob koncu prvega leta ima otrok že okrog 8 zob, po 4 v vsaki čeljusti.
35. PRI KATERI STAROSTI OTROK SHODI?
Ko otrok osvoji sposobnost pokončne stoje, začne s prvimi koraki. Sprva hodi sam ob opori in se pri tem postopno uri v vse večji koordinaciji celotnega telesa. Večina otrok shodi že okrog 1. leta starosti, samostojno pa pri 18. mesecih.
36. KAJ JE SHIZOFRENIJA?
Je huda duševna bolezen, za katero so značilne razcepljene misli. Je dedna bolezen, poznamo več vrst.
37. VLOGA MS DO SHIZOFRENIJE?
– empatija
– neobsojanje
– opazovanje
– vrednotenje
– dokumentiranje
– komunikacija – verbalna
– skrb za njegovo varnost
38. TIPIČNI SIMPTOMI CELIAKIJE!
– kronična driska
– obilno smrdeče blato
– padec telesne teže
– velik napet trebuh
– otrok postane slabokrven
– razdražljiv
– utrujen
– zaostaja v rasti
– v blatu se pojavijo maščobe
39. KAJ JE MRK SINDROM?
a. embrionalna anomalija
b. aplazija nožnice
c. hiperstimulacija jajčnikov
d. maternica le redko funkcionalna
Pravilni odgovori: A, B, C, D
40. DEJAVNIKI TVEGANJA PRI DROGAH?
– uživanje oziroma neustrezen odnos do uživanja drog
– družba vrstnikov, ki uživajo droge
– vedenjske motnje
– izostajanje iz šole
– nesposobnost reševanja problemov
– kraja, prostitucija
– nova vrsta drog na tržišču – nevarne mešanice
41. ZDRAVLJENJE ZASVOJENOSTI?
– detoksikacija
– rekonvalescenca
– rehabilitacija
– podaljšano zdravljenje in spremljanje
42. KAJ OCENJUJEMO Z GLASGOWSKO LESTVICO?
Glasgowska lestvica je metoda ocenjevanja kome, zavesti, motorike, senzorike, refleksov (očesni, dihalni) in bolečinskih dražljajev, zenice reakcije na svetlobo.
43. KAJ OTROKE NAJBOLJ OGROŽA?
– prometne nezgode
– padci
– zadušitve
– utopitve
– nezgode z ognjem in vrelimi tekočinami
– zastrupitve
44. GLAVNI CILJ ZN PRI SPREJEMU OTROKA V BOLNIŠNICO?
– otrok bo pripravljen na hospitalizacijo
– otrok bo pripravljen na ločenost od staršev
– občutek kontrole
– otroku se bo zmanjšal strah in negotovost
– otrok bo imel možnost sodelovanja z ZN
– otrok bo dobil maksimalno pomoč pri hospitalizaciji
– otrok bo čutil malo ali nič bolečine
– otrok bo informiran
45. NAJPOGOSTEJŠE PREBAVNE MOTNJE PRI DOJENČKU?
– driske
– zaprtje
– bruhanje
– polivanje
– sindrom razdraženega črevesja
– trebušni krči – kolike
46. KATERE DELE TELESA NAJPOGOSTEJE PRIZADENEJO ALERGIJSKE REAKCIJE?
– koža
– dihala
– ustna votlina
– prebavila
47. NAŠTEJ TRI DEJAVNIKE, KI POSLABŠAJO BRONHIALNO ASTMO!
– onesnažen zrak, izpušni plini
– mrzel zrak, megla
– pretirano suh zrak
– dražeče kemične snovi (barve, laki, spreji)
– telesne preobremenitve
– psihični stresi (strah, močan jok ali smeh)
– cigaretni dim
– virusna okužba
– nepravilna uporaba zdravil
– srečanje z alergenom (stik z prahom, pršico, cvetnim prahom, živalske dlake…)
48. KAJ JE DENVERSKI RAZVOJNI TEST IN V KATEREM OBDOBJU RAZVOJA OTROKA GA UPORABLJAMO?
Denverski test je presejalni test za sistematično in kontinuirano spremljanje razvoja otroka o rojstva do 6 leta starosti. Za spremljanje otrokovega psihičnega, govornega in socialnega razvoja imamo specialne teste –DENVERSKI RAZVOJNI TEST, ki je standardiziran tudi za slovensko populacijo. Ni test inteligentnosti. Z njim ocenjujemo sposobnost posameznega otroka za opravljanja določenih nalog, primernih njegovi starosti.
49. KATERE SO KONTRAINDIKACIJE ZA DOJENJE?
– bolezni dojenčka (fenilketonurija, galaktozemija)
– prirojene anomalije dojenčka
– bolezni matere (HIV, CMV, aktivna TBC)
– zdravila, ki jih uživa mati
– pomanjkanje mleka
– anomalije bradavic
50. NAČINI MERJENJA TELESNE TEMPERATURE?
Pri nas temperaturo izražamo v stopinjah Celzijah. Temperaturo merimo:
– običajno aksilarno (A) – pod pazduho: normalna telesna temperatura 36,50C
– ovoj
– rektalno v debelem črevesju (R) (dojenčkom in malim otrokom) – temperatura je višja za 0,50C (normalna 37,30C) – jedro
– oralno (O) normalna temperatura je 370C – ovoj
– v ušesu (U) normalna telesna temperatura 37,10C, priporoča se predvsem pri otrocih, ker je hitro in ne povzroča nelagodja – jedro
– na čelu (Č) za normalno temperaturo veljajo navodila proizvajalca obližev oziroma reagenčnih trakov. Primerno za otroke, ker je enostavno in hitro – ovoj
51. KATERE SO NAJNEVARNEJŠE ANOMALIJE?
– srčne anomalije
– myelomeningocoele
– diaphragma hernia
– atrezija ali fistula požiralnika
– atrezija ali fistula sapnika
– atrezija ali stenoza črevesja
52. KATERI VITAMIN SE PO PRVEM MESECU IN DO KONCA PRVEGA LETA STAROSTI DOJENČKA, PRIPOROČA KOT DODATEK ZA BOLJŠI RAZVOJ OKOSTJA IN ZOB?
Priporoča se vitamin D.
53. ZDRAVLJENJE IN ŽITARICE, KI JIH MORAMO UMAKNITI IZ PREHRANE PRI CELIAKIJI?
Otrok potrebuje strogo brezglutensko hrano – dieto – doživljenjsko. Žitarice, ki jih ne sme uživati so: PJOR (pšenica, ječmen, oves, rž).
54. KAKŠNE OBLIKE ZLATENICE POZNAMO?
– fiziološka zlatenica
– patološka zlatenica
– prolangirana zlatenica (ki je lahko fiziološka ali patološka)
55. KAKŠNI SO STRANSKI UČINKI FOTOTERAPIJE?
– poveča izgubo tekočine preko kože
– pregretost novorojenčka
– podhladitev novorojenčka
– tekoče blato in pospešena črevesna peristaltika, ter kožni izpuščaji kot posledica draženja s fotoizomerami
– stres in zaskrbljenost staršev
56. KAJ JE DOWNOV SINDROM?
Dawnov sindrom je prirojena kromosomska anomalija. Otroci imajo v celičnem jedru svojih telesnih celic namesto običajnih 46 kromosomov 47 kromosomov. 21 paru je dodan še tretji kromosom, ki povzroča tipične bolezenske znake. Klinična slika: umska zaostalost različne stopnje, zaostajanje že intrauterino in kasneje so nizki čokati, širok prsni koš.
Glava je manjša, ploščato zatilje, poševna (mongolska) očesna reža, mačja guba, hipotonija mišičja, hiperfleksibilni sklepi, kratki prsti rok, ukrivljen mezinec, opičja brazda na dlani, srčna napaka pri 40% otrok, napake prebavnega trakta, levkemije 3x pogosteje, slaba odpornost na infekte, imajo krajšo življenjsko dobo.
57. KAJ VPLIVA NA TELESNI RAZVOJ OTROKA?
– prehrana
– okolje
– dedni faktor
– telesne in duševne nepravilnosti
58. OBRAVNAVA POŠKODOVANEGA OTROKA NA TERENU?
Poškodovanega otroka obravnavamo po ABCD programu. Pozorni moramo biti na morebitne krvavitve ali zlome, ker nam otrok ne zna ali ne more izraziti bolečine. Moramo se zavedati, da je travma najpogostejši vzrok smrti pri otrocih. Najpomembnejši je strukturirani pristop k ocenjevanju vitalnih funkcij in odkrivanje življenjsko ogrožujočih stanj, ki jih je potrebno takoj razrešiti še v času primarne oskrbe. Med celotno obravnavo se stalno vračamo k ABC ukrepanju, ne smemo pa pozabiti tudi na varovanje vratne hrbtenice in preostale hrbtenice.