1. Kaj je posebnost ZN otroka ?
Otrok je od samega začetka bitje s čisto svojimi lastnostmi. Je edinstvena oseba. ki bo rasla od samo njej značilnem nasmehu in smejanju, ob samo njej značilnih navadah in razvadah.
Razvoj njegove osebnosti ter fizičnih in mentalnih značilnosti narekujejo podedovani genetski faktorji v kombinaciji z vplivi okolja in kulture. Vsi ti faktorji ustvarjajo osebe, drugačno od rojenih v preteklosti ali prihodnosti in določajo potencial in možnosti, ki se lahko realizirajo v obdobju rasti in razvoja. Poseben izziv za starše in tiste, ki delajo z otroki je, da ugotovijo otrokove sposobnosti in jih s spodbudami razvijajo, hkrati pa tudi razumejo njegove omejitve; bodisi da so fizične, mentalne ali čustvene narave.
Za otroka sta značilna procesa rasti in razvoja, ki vsaj pri zdravem otroku potekata vzporedno. Med seboj sta močno povezana in ju zato ne moremo strogo ločevati. Prav rast narekuje enkratnost ZN otroka v njegovem odzivanju na skrb in pomoč v času zdravja in bolezni. Zaradi nedozorelosti se telesni, spoznavni (kognitivni) in čustveni odgovori otroka na bolezen razlikujejo glede na njegovo starost in razvojno stopnjo. Zaradi te nedozorelosti potrebuje razvijajoči se otrok pomoč odraslih – lahko tudi rečemo, da potrebuje zagovornika oz. zaščitnika za ohranjanje in vzpostavljanje zdravja. Prevladujoč vpliv družine na vse vidike otrokovega zdravja in razvoja narekuje potrebo po vključitvi družine v vse faze ZN otroka.
2. Napiši vloge MS, ki izvaja ZN otroka in mladostnika !
– vloga tujke
– vloga vodje in izvajalke ZN in zdr. vzgoje
– vloga osebe, ki daje otroku in staršem informacije vloga zagovornika
– vloga učiteljice
– vloga svetovalke
– vlogo nadomestne osebe
– vlogo raziskovalke
– vlogo politične delavke
3. Kaj je značilno za posamezno življenjsko obdobje otroka ?
– OBDOBJE NOVOROJENČA (od rojstva- konca 4. tedna starosti)
– popolnoma odvisen od odraslih
– velika potreba po ZN, ki jo ugotavljamo po otrokovi skromni komunikaciji (po hrani, spanju, higenizaciji telesa, po ljubezni- kontaktu, temperatura okolja, varovanje pred infekcijo…
– OBDOBJE DOJENČKA (od l. meseca – konca l. leta)
– intenzivna rast in razvoj
– odvisnost od odraslih
– OBDOBJE MALEGA OTROKA (od konca 1. leta- 3. leta)
– začetek samo-osvajanja
– spodbujanje gibanja in drugih funkcij
– vzgoja
– OBDOBJE PREDŠOLSKEGA OTROKA (od 3. – 6. leta)
– vzgojno izobraževalne naloge
– socializacija
– stopnja samooskrbe se veča
– OBDOBJE ŠOLSKEGA OTROKA (od začetka 7 leta – pubertete)
– vzgojno izobraževalne naloge
– manjša se vpliv staršev
– veča se vpliv vzgojno-izobraževalnih institucij
– stopnja samooskrbe je velika
– velika potreba po telesni aktivnosti
– OBDOBJE PUBERTETE (od 10 leta do popolne spolne zrelosti)
– osvoboditi se hočejo povezave s starši
– značilna psihična labilnost
– identifikacija s člani mladinskih skupin
– uživanje alkohola, cigaret, drog
– suicidalne težnje
– OBDOBJE ADOLESCENCE (od pubertete do konca rasti)
– umirjanje
– šolanje ali služba
– vstop v svet odraslih
4. Katera znanja naj ima MS, ki izvaja ZN otroka ?
– strokovno znanje za razumevanje otrokovega vedenja, potreb
– znati mora poslušati, zastavljati in oblikovati vprašanja
– znanje o ZN in prehrani zdravega otroka
– znanje o zdravstveni negi in prehrani bolnega otroka
– znanje o rasti in razvoju
– znanje iz ZN, anatomije, fiziologije, pediatrije, psihologije, sociologije…
– znanje in sposobnost opažanja sprememb nastalih zaradi bolezni ali dg.-th. postopkov
– znanje in sposobnost opravljanja dg.-th. postopkov
5. Izvajate ZN novorojenčka. Na kakšne načine vse izgubljaj toploto ? Lahko opišete na primeru!
– Novorojenec izgublja toploto:
– kondukcijo (oddajanje in sprejemanje toplote ob dotiku s predmetom)
– konvekcija (oddajanje toplote s telesne površine v okolni zrak)
– radiacija predstavlja 2/3 izgube toplote (oddajanje toplote s telesne površine proti bližnjim površinam – okna stene)
– evaporacija (izparevanje vode iz otrokove površine)
6. Kako bi poskrbel za stabilnost telesne temperature ?
– primerno ogrevana soba in posteljica
– primerno oblečen otrok
– primerno hidriran otrok
7. Katera procesa sta značilna za obdobje otroka od rojstva do konca adolescence ?
– za otroka sta značilna procesa rasti in razvoja, ki vsaj pri zdravem otroku potekata vzporedno. Med seboj sta močno povezana in ju zato ne moremo strogo ločevati.
8. Katere aktivnosti ocenjujemo po Appgar lestvici ?
– srčni utrip
– dihanje
– mišični tonus
– refleksno vzdražnost
– barvo kože
– Ocenjujemo s točkami od 0 – 2:
– 1 minuto po rojstvu
– po 5. minutah življenja
– ko prinesemo otroka na otroški oddelek
– če pa je ocena pod 7, pa še vsakih 5 minut
0 1 2
BARVA KOŽE moder, bled telo rožnato, udi modri v celoti rožnate barve
DIHANJE odsotno slabotno, jok dober, močan jok, redno dihanje (40-60/min)
MIŠIČNI TONUS ohlapen oslabljen, upogibanje nekaterih udov aktivni gibi, udi dobro upognjeni
REFLEKSNA VZDRAŽNOST ni odgovora grimase ob draženju (nosu, podplatov) jok
SRČNI UTRIP brez pulza počasen (manj kot 100/min) več kot 100/min
Tabela 1. Ocena novorojenčkove vitalnosti po Apgarjevi
Ocena pod 3 – ni združljivo z življenjem.
9. Katere presejalne teste delamo pri novorojenčku ?
– presejalni testi
– bolezni metabolizma–HYPOTHYREOIDIZEM,PKU – feniketonurija, genska napaka, ne razgrajuje se fenilalanin = kritični čas znotraj 3 tednov, IDIOTIZEM = 0-20 IQ,
– kolki
10. Kateri refleksi morajo biti prisotni pri novorojenčku, da mati lahko doji ?
– sesalni refleks(ko začuti dotik na nebu, začne sesati)
– iskalni refleks
– požirali(ko so usta polna mleka, otrok požira)
11. Ste MS v porodni sobi. Na katere temeljne življenjske aktivnosti ste takoj po iztisu ploda najbolj pozorni ?
– dihanje
– pulz
12. Napiši vsaj štiri fiziološke spremembe, ki jih opazimo pri otroku kot odgovor na bolečino !
– srčni utrip se poveča;
– krvni tlak se zviša;
– intrakranialni tlak se zviša;
– P02 se zniža;
– sproščanje kateholaminov, aldosterona…;
– razlika med bazalno in periferno temperaturo;
– potenje dlani;
– sprememba dihanja (frekvenca, način dihanja);
13. Na kakšne načine bi na nefarmakološki način lajšali bolečino pri otroku ?(dojenčku, mali otrok, šolski otrok, mladostnik)
Dojenčki
– prisotnost staršev ali MS;
– sesanje (duda, prst, pest), dojenje;
– ninica, igrače;
– guganje, zibanje, pestovanje, nošenje, posedanje;
– zmanjšamo hrup;
– lahka zračna odeja;
– božanje, masaža;
– položaj, ki dojenčku ustreza;
Mali otrok:
– prisotnost staršev ali MS;
– ninica, najljubša igrača;
– guganje, držanje za roko ali boleči del telesa; akupresija
– razvedrilne dejavnosti: glasba, TV, družabne igre…
– upoštevanje oz. spodbujanje različnih načinov tolaženja samega sebe
– aromaterapija
– zatemnitev prostora
Predšolski otrok:
– upoštevamo otrokove izkušnje glede lajšanja bolečine;
– spodbujamo prisotnost staršev in MS;
– ZN, predvsem boleče posege naj izvaja tista MS, ki jo otrok pozna in jo ima rad.
Šolski otroci:
– upoštevamo želje otroka, glede lajšanja bolečin (hipnoza, različne tehnike relaksacije;
– otroku omogočimo druženje z vrstniki;
– otroka zaposlimo z različnimi aktivnostmi;
– omogočimo prisotnost staršev, če jih želi;
– razložimo postopke ZN in zdravljenja;
– spodbujamo ga k sodelovanju;
Adolescenti:
– pri načrtovanju ZN upoštevaj prejšnje izkušnje mladostnika z lajšanjem bolečine;
– upoštevaj želje mladostnika;
– nauči ga relaksacijskih tehnik;
– dovoli, da ima mladostnik kontrolo nad situacijo;
– spodbujaj obiske vrstnikov.
[wp_ad_camp_1]
14. Otrok ima akutno poslabšanje astme. Kaj lahko takrat ugotovi oz.opazi MS pri temeljni življenjski aktivnosti dihanje in kakšna je njena naloga ?
– otežkočeno dihanje
– dihanje je plitvo, prisotna je tahipnoa, frekvenca dihanja je povišana
– otrok je lahko bled, cianotičen in poten, zaradi nezadostne oksigenacije tkiv. Saturacija je manjša od 92, PEF je manjši od 33% ali pa ga ne moremo izmeriti,
– pri otroku je lahko prisoten suh dražeč ali produktiven kašelj s povečanim izločanjem sekreta. Dojenčki in mali otroci izločke pojejo, kar lahko izzove bruhanje. Otrok se boji ali noče kašljati, zaradi bolečine v prsih,
– pri otroku slišimo piskanje celo od daleč, lahko pa popolnoma izgine, kadar je napad zelo hud (tiha pljuča)
– zaradi otežkočenega dihanja je otrok nemiren, prestrašen in utrujen,
– zaradi pospešenega dihanja, potenja, je otrok pogosto dehidriran,
– zaradi otežkočenega dihanja lahko otrok govori v celih stavkih, ne more povedati celega stavka v enem dihu, govori le nekaj besed v enem dihu.
Naloge MS :
– pri otroku opazuje, meri in zapisuje:
– frekvenco, način in kakovost dihanja,
– uporabo pomožne dihalne muskulature,
– nasičenost tkiv s kisikom,
– frekvenco pulza, stanje zavesti,
– barvo kože in sluznic,
– kašelj (vrsto kašlja, pogostost in trajanje),
– količino popite tekočine,
– opazujemo njegovo verbalno komunikacijo
– meri največji pretok zraka v izdihu (PEF), ki pomaga oceniti učinek zdravljenja med napadom.
– otroku ponudi napitke,ga spodbuja k pitju, da se zmanjša viskoznost sluzi
– skrbi za ustno nego, po kortikosteroidni th. obvezno potrebno umiti obraz in sprati ustno sluznico sicer se na tako sluznico rade naselijo glivice,
– za umiritev dražečega kašlja MS otroke spodbuja k pitju, poskrbi, da v sobi ni dražečih snovi, ki otroka dražijo, da je primerna vlaga (70-80%) in temperatura (20ºC) Ob napadu kašlja MS otroka vzame v naročje, večje otroke pa poskusa umiriti,
– otrokom zagotovi čimbolj udoben položaj, bodisi sedeč ali pol-sedeč položaj, ki prepreči pritisk trebušnih organov na prsni koš, dojenčki in mali otroci pa se najudobneje počutijo v naročju staršev, ko ležijo jim tudi vzdignemo vzglavje in jim večkrat menjamo položaj (levi, desni bok, hrbet). Lega na trebuhu ni priporočljiva, ker s tem še bolj otežkočimo dihanje.
– očisti dihalne poti ročno ali z aspiratorjem. Večje otroke spodbujamo k izpihovanju sluzi iz nosu, po naročilu zdravnika aplicira v nos FR, ki zmanjša edem sluznice in s tem sekrecijo.
– po naročilu zdravnika aplicira predpisano th in upošteva pravilo 5-ih P. Med aplikacijo th opazuje otroka in je pozorna na morebitne stranske učinke.
– po zdravnikovem naročilu otroku aplicira potrebno količino kisika.
15. Frekvenca dihanja se pri poslabšanju astme
a) Poveča – pravilen odgovor
b) Zniža
16. Kakšen tip sladkorne bolezni imajo otroci ?
Diabetes mellitus tip I = Juvenilni diabetes = sladkorna bolezen tip I
17. Imate sošolca, ki ima sladkorno bolezen. Ste pri telovadbi in sošolec toži o razbijanju srca, se poti, roke se mu tresejo, slabo se počuti. Kaj bi mu svetovali in kako bi mu pomagali ?
da se usede, ponudili bi mu kozarec sladke pijače,ker domnevam po opisanih znakih, da gre lahko za »hipo«
18. Kateri hrani se izognemo pri celiakiji in katera živila lahko uživamo ?
Izogibamo se hrani, ki vsebuje gluten – pšenica,ječmen,oves,rž
19. Proti kateri bolezni je otrok cepljen do 15 meseca starosti ?
BCG – (proti TBC) – 2. – 3. dan (uradno 4. – 7. dan)
Di-Te-Per-Polio-HiB(polivalentno cepivo, davica, tetanus, otroška paraliza,Haemophilus influenzae B),začnemo v 4.mes.,trikrat,v razmakih na šest tednov
REVAKCINACIJA 6 – 12 mes.po končanem bazičnem cepljenju,oz. v drugem letu starosti
MMR (MPR) = MORBILLI (OŠPICE), PAROTITIS (MUMPS) ,RUBELLA (RDEČKE), cepimo od 13. – 18.meseca
Koledar cepljenja ja predpisan za vsako leto posebej in se dopolnjuje.
20. Naštej tipe dehidracij in znake dehidracije !
– tipi dehidracije :
a. po štev.stolic dnevno :
blaga 5 – 6 x
zmerna 6 – 10 x
težka 10 – 15
b. po izgubi teže(= dehidracija)
lahka do 5%
zmerna 5 – 10%
težka nad 10%
c. vrsta dehidracije glede na količino Na+
izotonična – Na+ neizpremenjen
hiponatremična – Na+ znižan
hipernatremična – Na+ zvišan
– znaki dehidracije :
padec teže
slab,znižan turgor kože
suhe sluznice
pri dojenčku vdrta velika fontanela
vdrte oči- »sredi glave«
redko utripanje z vekami
žeja
napet trebuh,meteorizem,krči v trebuhu
oligurija
motnje zavesti
hipotermija – hladne okončine,bledica
pospešen pulz,padec RR,tihi srčni toni,globlje in hitrejše dihanje(acidoza, hiperventil)
21. Kaj je fetalni alkoholni sindrom ?
Je prirojena razvojna motnja, ki ga spremlja blažja ali huda duševna prizadetost.
22. Kaj so temeljni postopki oživljanja pri otroku ?
A, sprostitev dihalnih poti,
B, umetno dihanje in
C, vzpostavitev cirkulacije- masaža srca
– 1(upih): 3(masaže) novorojenček
– 1(upih): 5(masaž) dojenček(mali otrok od 1- 8leta starosti)
– 2(vpiha): 15 (masaž) otrok nad 8 let