Oznaka: bolečina

Fantomska bolečina

  1. Bolečina je kompleksna človekova izkušnja, ki vedno močno vpliva na posameznikovo počutje in kakovost življenja. Najpogosteje je to signal, da je s človekovim zdravjem nekaj narobe. Je posledica aktualne ali potencialne poškodbe tkiva. Vpliva na človekovo fizično, psihično in socialno funkcionalnost. Margo McCaffery (1968 cit. Ščavničar, 1977) meni, da je bolečina prisotna kjerkoli in kadarkoli nam posameznik pove, da jo čuti oz. doživlja in je tako močna, kot jo sam ocenjuje (Ščavničar, 2004).

 

Fantomska bolečina je tista bolečina, ki jih ima amputiranec v predelu ekstremitete, katera mu je bila amputirana. Kljub temu, da pacient te ekstremitete nima več, ima včasih občutek, kot da ekstremiteta še obstaja in jo giblje. Najpogosteje se ta občutek pojavi prve dni po amputaciji, postopoma pa pojenjuje. Če bolečine ne izginejo ali se ne stopnjujejo, lahko amputiranca privedejo do resnih depresivnih stanj (Skušek, bl.).

 

Zakaj človek čuti fantomsko bolečino v delu telesa, ki ga ni več, se vedno ni popolnoma raziskano. Najverjetneje naj bi bil vzrok bolečinski spomin nanj in preostale živčne poti (Banič, 1991).

Preberi več o Fantomska bolečina

Bolečine pri starostniku

Mednarodna združenja za proučevanje bolečine definirajo bolečino kot ”neprijetno čutno in čustveno zaznavo, ki je povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva” (Skinder Savič et al,. 2010 povz. po IASP).

Vrste bolečine ločimo: (Skinder Savič et al., 2010):

·         Glede na FIZIOLOŠKO VLOGO: fiziološko bolečino (opozorilna bolečina), patološko bolečino (kronična bolečina).

·         Glede na TRAJANJE BOLEČINE: akutna bolečina (ob bolečinskem dražljaju), kronična bolečina (dolgotrajna)

·         Glede na LOKALIZACIJO BOLEČINE: somatska bolečina (v koži), visceralna bolečina (bolečina notranjih organov).

·         Glede na NASTANEK BOLEČINE: nociceptivna bolečina (nociceptorji) nevropatska bolečina (poškodba živca), psihogena bolečina. Preberi več o Bolečine pri starostniku

Gradivo za zdravstveno nego kirurškega pacienta povzetki 36 strani

O RANI govorimo takrat, ko je:

  • prekinjena krovna plast (koža ali sluznice), ki varuje notranjost telesa pred zunanjim svetom
  • prekine se zaščitna funkcija kože in globlja tkiva tako postanejo izpostavljena mehanskim poškodbam, izsušitvi, mikroorganizmom in drugim nevarnim vplivom iz okolja.

 

Rane lahko v grobem razdelimo v:

  • AKUTNE (kirurška rana, travmatska rana, opeklinska rana)
  • KRONIČNE (golenja razjeda, razjeda zaradi pritiska, diabetično stopalo, sinusi in fistule, onkološke rane in glivne razjede).

Preberi več o Gradivo za zdravstveno nego kirurškega pacienta povzetki 36 strani

Bolečina pri otroku

– otroški bolečini malo govorimo, malo pišemo in malo razmišljamo. Bolečino je zanemarjala tudi stroka zdravstvene nege.

Bolečina je neprijetna senzorna in čustvena izkušnja ob dejanski ali grozeči poškodbi tkiva ali doživetje, ki ga opišemo z izrazi, ki označujejo takšno poškodbo.
(International Association)

Bolečina ni vidna in jo definiramo kot individualno izkušnjo ali individualno doživljanje.Bolečina ni možno objektivno opisati (Beatrice Soffer, 1981).

Bolečina je, ko človek reče, da ga boli. Je tam, kjer jo človek opisuje in takšna kot jo opisuje ter prisotna takrat, ko jo človek opisuje (Me Caffery,1972).

Bolečina je pri dojenčkih in otrocih celostno, večdimenzionalno zaznavanje, ki je raznolika glede na kakovost, trajanje, lokacijo in intenzivnost. Bolečina je pri otroku lahko posledica situacijskih, čustvenih, družinskih, kulturnih in razvojnih dejavnikov.

Zdravstveni delavci, predvsem medicinske sestre bi morali priznati:

– da bolni otroci verjetno izkusijo bolečino;
– prevzeti odgovornost za lajšanje bolečine;
– pogovoriti se z otrokom, družino, zdravnikom o možnosti lajšanja bolečine;
– sproti vrednotiti učinkovitost zdravstvene nege pri lajšanju bolečine.
Nekateri pogledi na doživljanje bolečine pri otroku:

– otrokova manjša sposobnost sporočati okolju o svoji bolečini, jo opisati;
– otrokova brezpravnost oz. neupoštevanje otrokovih potreb pri postopku zdravljenja in zdravstvene nege;
– psihološki obrambni mehanizem zdravstvenega osebja in drugih odraslih oseb;
– številni miti o bolečinah pri zdravstvenem osebju in drugih; Preberi več o Bolečina pri otroku

Zdravtvena nega otroka s kronično bolečino

Do spoznanja, da ima otrok kronično bolezen lahko pridemo nenadoma ali pa nas to skrbi že daljše obdobje ter postopoma spoznavamo, da bo pri otroku potrebno dolgotrajno zdravljenje.
Čeprav je velik napredek v znanosti in tehnologiji omogočil normalizacijo življenja otrok s kronično boleznijo, je potrebno ogromno truda in prilagajanja tako pri otroku kot pri njegovi družini. Je pa dejstvo, da se nekateri otroci in njihove družine lažje prilagajajo kot druge. Spoznati edinstvenost vsakega otroka ter njegove situacije pomeni velik izziv za zdravstvene delavce. Optimalno adaptacijo posameznega otroka lahko dosežemo samo z opazovanjem in ugotovitvijo močnih in šibkih točk otroka in njegove družine.
Populacija otrok in odraslih z kroničnimi boleznimi stalno narašča. Znanstvena odkritja in tehnološki napredek so izboljšala način zdravljenja, ter tako podaljšala življenjsko dobo otrok z resnimi in življenjsko nevarnimi stanji. Kronične bolezni so eden glavnih problemov zdravja v industrializiranih deželah.

Definicija
Obstaja veliko definicij kronične bolezni. Eno izmed definicij, ki se uporablja tudi danes je, da je kronična bolezen vsako poslabšanje in odklon od normalnega stanja in ima eno ali več naslednjih značilnosti: traja dlje časa, zapušča stalno ali začasno nezmožnost, povzroči neverzibilne patološke spremembe, zahteva rehabilitacijo, lahko je potreben stalen nadzor, opazovanje in nega.
Druga definicija: Kronična bolezen je motnja z dolgotrajnim potekom, ki je lahko progresivna in usodna ali pa povezana z relativno normalno življenjsko dobo in normalnim življenjem kljub določenim omejitvam.
Vsaka telesna ali duševna motnja pa ima bistvene ali dolgoročne neugodne posledice na posameznikovo zmožnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. Preberi več o Zdravtvena nega otroka s kronično bolečino

Zdravstvena nega otroka z bolečino

O otroški bolečini malo govorimo, malo pišemo in malo razmišljamo. Bolečino je zanemarjala tudi stroka zdravstvene nege.

Bolečina je neprijetna senzorna in čustvena izkušnja ob dejanski ali grozeči poškodbi tkiva ali doživetje, ki ga opišemo z izrazi, ki označujejo takšno poškodbo.
(International Association)

Bolečina ni vidna in jo definiramo kot individualno izkušnjo ali individualno doživljanje.Bolečina ni možno objektivno opisati (Beatrice Soffer, 1981).

Bolečina je, ko človek reče, da ga boli. Je tam, kjer jo človek opisuje in takšna kot jo opisuje ter prisotna takrat, ko jo človek opisuje (Me Caffery,1972).

Bolečina je pri dojenčkih in otrocih celostno, večdimenzionalno zaznavanje, ki je raznolika glede na kakovost, trajanje, lokacijo in intenzivnost. Bolečina je pri otroku lahko posledica situacijskih, čustvenih, družinskih, kulturnih in razvojnih dejavnikov.

Zdravstveni delavci, predvsem medicinske sestre bi morali priznati:

– da bolni otroci verjetno izkusijo bolečino;
– prevzeti odgovornost za lajšanje bolečine;
– pogovoriti se z otrokom, družino, zdravnikom o možnosti lajšanja bolečine;
– sproti vrednotiti učinkovitost zdravstvene nege pri lajšanju bolečine.

Nekateri pogledi na doživljanje bolečine pri otroku:

– otrokova manjša sposobnost sporočati okolju o svoji bolečini, jo opisati;
– otrokova brezpravnost oz. neupoštevanje otrokovih potreb pri postopku zdravljenja in zdravstvene nege;
– psihološki obrambni mehanizem zdravstvenega osebja in drugih odraslih oseb; Preberi več o Zdravstvena nega otroka z bolečino

Diagnostično terapevtski program

VARNOST je stopnja pri kateri se zdravstvena oskrba odvija varno, ter se do največje možne mere zmanjša tveganje ali neželeni dogodki za bolnika in izvajalca.

NAČELA SISTEMA VARNOSTI
Učenje in neobtoževanje.

Preberi več o Diagnostično terapevtski program