Kardiologija je veja interne medicine, ki se ukvarja s srcem in ožiljem. Krajše to anatomsko področje imenujemo kardiovaskularni sistem. Na danem področju deluje zdravnik-specialist, ki se imenuje kardiolog.
Umrljivost za boleznimi srca in ožilja (obtočil) je zelo visoka, dosega namreč približno 50 % vsega prebivalstva drugih civilizacijskih dežel. Bolniki nad 45. letom starosti zbolevajo zlasti za boleznimi, katerih vzrok sta ateroskleroza in hipertenzija, mlajši odrasli za vnetnimi spremembami na srcu in kardiomiopatijami, pri otrocih pa so na prvem mestu prirojene srčne hibe. V nerazvitih državah so še velik problem revmatične srčne bolezni, medtem ko pri nas njihova pogostost pada. Med bolezni srca in ožilja sodijo: ateroskleroza, hipertenzija, krčne žile, možganska kap, anevrizme, tahiaritmije…
Na področju kardiologije se izvajajo različne dejavnosti, ki pomagajo pri ugotavljanju trenutnega stanja preiskovanca, pri oceni dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja ter izvajanje preventive za preprečevanje nastanka kardioloških bolezni. Nekatere izmed njih so specialistični kardiološki pregled, ultrazvok srca, obremenitveno testiranje ali cikloergometrija in snemanje elektrokardiograma (EKG).
Zelo pogosti dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja so nepravilna prehrana, premalo gibanja, kajenje, stres, prekomerno pitje alkohola, debelost, visok krvni tlak ipd.
Zelo velik pomen pripisujemo prav ustrezni prehrani in s tem namenom omejujemo določene škodljive snovi in tako predpišemo priporočeno dieto. Prehrana skupaj z zdravim načinom življenja namreč uspešno preprečuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.
Reševanje problema s področja zdravstvene nege
Pomembno dejstvo pri dietah za kardiološke paciente je, da bolezni srca in ožilja ne moremo zdraviti s spremenjeno prehrano, lahko pa s hrano preprečimo nastanek teh bolezni.
Zdrava prehrana mora telesu zagotoviti vse esencialne hranilne snovi. To so vitamini, prvine, esencialne aminokisline, esencialne maščobne kisline ter potrebno količino energetskih hranil med katere štejemo ogljikove hidrate, maščobe in vlakine.
Za ohranjanje in krepitev zdravja je potrebna zdrava-varovalna prehrana in zdrav način življenja. Prehrana mora biti uravnotežena, vsebovati pa mora manj maščob (zlasti nasičenih maščob živalskega izvora), sladkorja in soli oziroma več zaščitnih snovi; vlaknin, vitaminov, rudnin in vode.
Zdrava prehrana lahko vpliva na več različnih dejavnikov in sicer na zmanjšanje telesne teže, znižanje maščob v krvi, znižanje krvnega tlaka in vzdrževanje normalne ravni sladkorja v krvi. Priporočena je čimbolj raznolika hrana, energetska vrednost naj bo taka, da dosežemo idealno telesno težo, dnevno pa naj bi zaužili 3 do 5 obrokov. Priporočljivo je uživanje sadja in zelenjave, polnozrnatega kruha in žitaric ter pustega mesa in rib. Najboljše za organizem je, da predstavljajo maščobe v hrani manj kot 30% energetske vrednosti, nasičene maščobe pa manj kot tretjino vseh v hrani prisotnih maščob. Pomemben je tudi maksimalen dneni vnos holesterola, ki je omejen na 300 mg.
Pri obravnavani bolezni je zato bistvenega pomena omejevanje maščob, uživanje posnetega mleka (od 0,5% do 1,6% m.m.) in drugih mlečnih izdelkov z manj maščobami (jogurt, sir, skuta z manjšim odstotkom maščob). Živalske maščobe je potrebno nadomestiti z rastlinskimi, med katerimi je najbolj priporočljiva uporaba olivnega olja. Pomembna pa je še opustitev svinjske masti in omejevanje jajčnih rumenjakov.
Pri kardiološki bolezni je veliko govora tudi o uporabi soli. Odrasla oseba namreč ne potrebuje več kot 1 g soli dnevno, vendar je v resnici porabimo mnogo več kot je potrebno. Povprečno je porabimo okrog 10 g/dan, kar bi bilo treba znižati vsaj na 5-6 g/dan. Velika poraba soli naj bi povečevala tveganje za povišan krvni tlak, ta pa je tudi eden izmed rizičnih dejavnikov za nastanek srčno – žilnih bolezni. Če ledvice ne morejo izločiti dovolj natrija, se ta začne nabirati v telesu, kar ima za posledico zadrževanje vode in povečanje volumna krvi.
Kritično mnenje
Bolezni srca in ožilja se pojavljajo v današnjem svetu vedno bolj pogosto. Na visoko pojavnost vplivajo različni dejavniki in razvade, ki so vse pogostejše med ljudmi. Ljudje na svojo bolezen odreagirajo zelo različno. Nekateri se ob seznanitvi z diagnozo povsem spremenijo in začnejo živeti drugačno, bolj zdravo in aktivno življenje, spet drugi se z diagnozo ne obremenjujejo in živijo naprej svoje staro življenje z vsemi škodljivimi razvadami in navadami.
Kar se tiče hospitalizacij pa moram reči, da sem opazil precej veliko doslednost pri kardioloških bolnikih prav pri količini zaužite tekočine in skrbi za ustrezno ter zdravo prehrano. To je vsekakor bistvenega pomena, saj dobi pacient v bolnišnični oskrbi zgled in nasvete, ki jih lahko po odpustu pravilno uporabi tudi v domačem okolju.
Literatura
- Spletni portal CVB: Prehrana pri srčno-žilnih boleznih. Dostopno na:
http://www.zdruzenjecvb.com/clanki/pdf/13-prehrana-pri-srcno-zilnih-boleznih.pdf (17.4.2013).
- Spletni portal Najhrana: Bolezni srca in ožilja. Dostopno na:
http://www.najhrana.si/boleznisrca.html (17.4.2013).
- Spletni portal Wikipedia: Kardiologija. Dostopno na:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kardiologija (16.4.2013).
- T. Pratt, K. Matthews. Najhrana za najzdravje. Ljubljana: Debora; 2005.