Oznaka: spirometrija

Vloga medicinske sestre pri spirometriji

Spirometrija ali merjenje pljučnih volumnov je neinvazivna preiskava, s katero ocenimo kapaciteto in funkcijo pljuč. Izmeri se FVC (forsirana vitalna kapaciteta) in FEV1 (forsiran ekspiratorni volumen izdihanega zraka v prvi sekundi). Pacient preiskavo opravi v sedečem položaju. Vsak parameter se izmeri vsaj trikrat, razlike dveh najvišjih izmerjenih vrednosti pa ne smejo biti večje kot 5% ali 60ml zraka, da je meritev veljavna (Šuškovič, 2002).

Podatki, ki jih potrebujemo za spirometrijo so: starost, višina, spol ter ali oseba kadi al ne. Pred izvedbo spirometrije morajo pacienti počivati 10minut pred testom, ne smejo piti alkohola 4 ure pred testom, 24ur ali vsaj 1 uro pred testom ne smejo kaditi, brez tesnih oblačil, 2 uri po obroki ali tešči, ne smejo vzeti kratkodelujočih bronhodilatatorjev (Berodual, Ventolin) 4 ure pred testom, ne smejo biti tik po operacijah – brez šivov, ne smejo biti po operacji sive mrene, zobno protezo jim pustimo v ustih, uporabljamo nosni stišček (Tršan, 2009). Preberi več o Vloga medicinske sestre pri spirometriji

Razlika med spirometrijo in PEF-om

Spirometrija je temeljna, neinvazivna funkcijska preiskava pljučne funkcije. Preiskava omogoča zgodnje odkrivanje obstruktivnih in restriktivnih motenj dihanja. Z njo lahko izmerimo volumne vdihanega ali izdihanega zraka in pretoka zraka med vdihom ali izdihom. Pri spirometriji največji poudarek dajemo izmeri vitalne kapacitete, ki predstavlja ves zrak, ki ga po predhodnem maksimalnem vdihu lahko izdahnemo iz pljuč. Najvažnejši med pretoki pa je pretok zraka v prvi sekundi izdiha – FEV1, ki nam pove količino zraka, ki ga je oseba v prvi sekundi izdiha sposobna izdahniti po predhodnem maksimalnem vdihu. Indikacije za spirometrijo so: odkrivanje pljučnih bolezni, določitev teže pljučnih bolezni, merjenje vpliva dejavnikov iz okolja, določitev učinkov posegov in zdravil in določitev telesne okvare in invalidnosti. (J. Tršan, 2009)

PEF – meter je najstarejši merilec največjega pretoka zraka pri ustih. Že v antićnih časih so ugotavljali moč izdiha s tem, kakšna je razdalja, na kateri se še lahko upihne gorečo svečo. Danes imamo namesto sveče majhen, priročen aparat, ki nam v enotah pretoka (l/min) pokaže, kakšen je največji pretok. Meritev pretoka v toku izdiha je še vedno eden ključnih podatkov o poteku bolezni in mora biti osnova za spremljanje in uspešno zdravljenje pacientov z astmo. (M. Fležar, 2004)

Reševanje problema s področja ZN

Obstrukcija je pojem, ki nam pove, da obstaja določena ovira zaradi katere pacient nemore normalno napraviti forsiranega izdiha. Ta pojav lahko pacienti zelo enostavno in natančno merijo doma na PEF-u. Pacienti, ki imajo astmo morajo uporabljati PEF, ker s tem lahko sami opazujejo, nadzorujejo in vodijo svojo bolezen. Pacient mora stoje napraviti 3 maksimalne izdihe zraka v PEF in najboljši rezultat vpisati v dnevnik, ki ga odda svojemu zdravniku na kontroli. Zmanjšanje parametra FEV1 tudi kaže na obstrukcijo, vendat tega nemore pacient opravljati doma. Zato potrebujemo spirometer, napravo, ki nam izačuna rezmerja med FEV1 in FVC, to je t.i. Tiffeneaujev index, ki vrednost pretoka primerja s celotnim izdihanim volumnom. Preberi več o Razlika med spirometrijo in PEF-om

Vloga medicinske sestre pri spirometriji

MEDICINSKA SESTRA
Medicinska sestra je samostojna strokovna delavka, odgovorna za izvajanje zdravstvene nege, ki jo tudi sama izvaja. Dobro strokovno znanje, natančnost, spretnost, sposobnost reševanja problemov in komunikativnost so pogoji za dobro in kvalitetno opravljanje dela.

Spirometrija
Funkcionalne preiskave imenujemo tiste preiskave, s katerimi ugotavljamo delovanje organa, ki ga preiskujemo. Ena izmed takšnih preiskav je spirometrija.

Spirometrija je torej preiskava pljučne funkcije in je temeljna, neinvazivna, varna in neboleča preiskava, ki traja le nekaj minut. Z njo izmerimo vitalno kapaciteto pljuč, torej volumne vdihanega ali izdihanega zraka in pretok zraka med vdihom in izdihom.

Grafični prikaz dihanja in funkcijske sposobnosti pljuč pa imenujemo spirogram. Preberi več o Vloga medicinske sestre pri spirometriji

Spirometrija oz. vitalografija

Spirometrija ali vitalografija je neinvazivna preiskava, ki v osnovi pomeni merjenje zraka in je najpogostejše uporabljena metoda za merjenje in ocenjevanje kapacitete in funkcije pljuč. Norme za rezultate so postavili že pred 150 leti, ko je bila preiskava izumljena. Je zelo pomembna preiskava pri diagnosticiranju in oceni različnih bolezenskih stanj. Z testom spirometrije se najpogosteje odkrivajo astma, alergije in kronično obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Spirometrija se lahko izvaja na različnih napravah, ki so lahko ali električne merijo pa količino izdihanega in vdihanega zraka.

Pri spirometriji merimo forsirano vitalno kapaciteto (FVC), ki pomeni volumen izdihanega zraka po maksimalno dolgem vdihu. Pri izvajanju FVC se obenem meri tudi forsirani izdihani volumen v prvi sekundi (FEV1), ki je volumen zraka, ki ga človek izdihne v prvi sekundi FVC. Razmerje med FEV1 in FVC imenujemo Tiffneaujev indeks, ki je pri zdravem človeku nad 75%, kar pomeni da lahko človek z zdravimi pljuči v prvi sekundi forsiranega izdiha izdihne 3/4 zraka iz pljuč. Te vrednosti se razlikujejo glede na različne faktorje, kot so starost, spol ter telesna višina in teža. Do padca FEV1 pod 75% pride zaradi zoženja respiratornih poti oz. obstukcije, ki povzroči da v prvi sekundi ne moremo izdihniti enake količine zraka kot pri zdravih pljučih. Pri obstrukciji je FEV1 znižan, medtem ko je FVC v veliko primerih v mejah normale. Pogosti bolezni, ki povzročita takšno stanje sta KOPB in astma. Stanje kadar sta znižani obe vrednosti, tako FEV1 kot FVC in je razmerje glede na Tiffneaujev indeks nad 75% se imenuje restrikcija. Do tega pride pri boleznih, ki prizadanejo elastičnost respiratornega sistema (npr. brazgotinjenje pljuč, fibroza pljuč in kifoza). (Skinder Savić, Vrankar, 2014). Poznamo še kobinacijo restrikcijo in obstrukcijo med (restriktivno-obstruktivne motnje), ki se pojavi pri različnih obolenjih pljuč hkrati. Spirometrija ni pomembna le za diagnosticiranje temveč  tudi pri spremljanju bolezni (predvsem KOPB), saj tako ugotavljamo izbolšanje ali poslabšanje bolezni. Preberi več o Spirometrija oz. vitalografija

DTP – Propedevtika

KRVAVITEV IZ NOTRANJIH ORGANOV

– akutne (znaki – razlika je v času – nastala sedaj (poten, bled, tahikarden, hipotenziven – lahko pride do šoka…)), okultna (prikrita –npr. iz črevesja) kronične (da vsak dan krvavi – že več časa, traja dlje časa

Preberi več o DTP – Propedevtika